Jedro

Glede na to, da je bila tožeča stranka v pravnem pouku drugostopenjske odločbe izrecno poučena o roku, v katerem je treba vložiti tožbo, ter o tem, kam jo je treba vložiti (vključno z naslovom sodišča), vložitve tožbe pri nepristojnem organu ni mogoče pripisati nevednosti stranke, prav tako pa ne gre za očitno pomoto. Tožba je bila vložena po izteku roka iz 28. člena ZUS-1, zato je sodišče ni moglo sprejeti in obravnavati po vsebini, temveč jo je moralo kot prepozno zavreči.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Davčni urad Ljubljana je dne 31. 1. 2014 naslovnemu sodišču odstopil tožbo tožeče stranke, vloženo zoper sklep o izvršbi Davčnega urada Ljubljana št. DT 42018-128359/2012-1 08-3221-15 z dne 17. 12. 2012, s katerim je bilo odločeno, da se zoper davčnega zavezanca opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki na dan 17. 12. 2012 znaša 60.299,60 EUR.

Tožba je prepozna.

Po določbah 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo zoper izpodbijani upravni akt vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan (upravni) postopek. Če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (tretji odstavek 29. člena ZUS-1).

V konkretnem primeru je bil postopek končan z odločitvijo o pritožbi, to je z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-29-74/2013-2 z dne 25. 11. 2013. Rok za tožbo je tako pričel teči, ko je bila navedena odločba vročena tožeči stranki in je potekel v 30 dneh po opravljeni vročitvi. Zgoraj navedena odločba organa druge stopnje je bila tožeči stranki vročena 24. 12. 2014, kar dokazuje vročilnica, ki se nahaja v upravnih spisih. Tega dne je namreč nastopila fikcija vročitve, saj tožeča stranka dokumenta ni prevzela v 15 dneh, odkar ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo sporočilo o prispeli poštni pošiljki (glej tretji in četrti odstavek 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je tako iztekel v četrtek, 23. 1. 2014, sodišče pa je zadevno tožbo s strani davčnega organa prejelo šele 31. 1. 2014. Ker je tožba na sodišče prispela prepozno, je sodišče v nadaljevanju presojalo pogoje iz tretjega odstavka 29. člena ZUS-1, torej ali je mogoče vložitev tožbe pri prvostopenjskem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti tožeče stranke. Glede na to, da je bila tožeča stranka v pravnem pouku drugostopenjske odločbe izrecno poučena o roku, v katerem je treba vložiti tožbo, ter o tem, kam jo je treba vložiti (vključno z naslovom sodišča), sodišče meni, da vložitve tožbe pri nepristojnem organu ni mogoče pripisati nevednosti stranke, prav tako pa ne gre za očitno pomoto, saj je bila vloga naslovljena na davčni urad, ker izhaja iz njej priložene kuverte. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sklepu I Up 207/2012 z dne 29. 5. 2012. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je tožeča stranka pravna oseba, katere zakoniti zastopnik skrbi za njene pravice in obveznosti.

Tožba je bila torej vložena po izteku roka iz 28. člena ZUS-1, zato je sodišče ni moglo sprejeti in obravnavati po vsebini, temveč jo je moralo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavreči.