Jedro

Očitna pomota se lahko pripeti vsakomur, tudi zakonitemu zastopniku pravne osebe in celo pravno kvalificiranemu vložniku. Za očitno pomoto stranke, torej za lapsus (in ne za nevednost, neznanje ali neskrbnost), gre praviloma ravno v situaciji,kakršna je obravnavana, torej ko je bilo sodišče v sami vlogi pravilno opredeljeno, napačen naziv sodišča pa je bil nato zapisan na pisemski ovojnici.

Ker je vložitev tožbe v obravnavani zadevi mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je treba pritožničino tožbo šteti kot pravočasno, ne glede na to, da je na pristojno sodišče prispela po poteku roka za njeno vložitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 233/2014-8 z dne 23. 6. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnice) zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 42018-128359/2012-1 08-3221-15 z dne 17. 12. 2012, s katerim je ta davčni organ zoper pritožnico začel davčno izvršbo z rubežem denarnih sredstev za plačilo davčnega dolga v skupni višini 60.299,60 EUR. Tožena stranka je z odločbo, št. DT-499-29-74/2013-2 z dne 25. 11. 2013, pritožničino pritožbo zoper sklep prvostopenjskega davčnega organa kot neutemeljeno zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožba na prvostopenjsko sodišče prispela po poteku roka za njeno vložitev. Pravočasne vložitve tožbe na nepristojni organ pa v obravnavanem primeru ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti pritožnice, saj je bila pritožnica v pravnem pouku drugostopenjske odločbe izrecno poučena o roku, v katerem je treba vložiti tožbo, ter o tem, kam jo je treba vložiti (vključno z naslovom sodišča).

3. V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje pritožnica navaja, da je iz okoliščin konkretnega primera jasno, da je šlo pri vložitvi na nepristojen organ za očitno pomoto vložnika v smislu tretjega odstavka 29. člena ZUS-1. Na vloženi tožbi je kot naslovnik pravilno in v skladu s pravnim poukom navedeno Upravno sodišče RS in naslov tega sodišča (Fajfarjeva 33, Ljubljana). Zaradi velikega števila pošiljk, ki jih pritožnica vsakodnevno oddaja, pa je prišlo do napake v navedbi naslovnika na kuverti, zato je bila tožba pomotoma poslana na naslov tožene stranke. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je mogoče vložitev tožbe, ki jo je stranka sama (brez kvalificiranega pooblaščenca) pravočasno vložila na nepristojni organ, na pristojno sodišče pa je prispela po poteku roka za njeno vložitev, pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika.

6. Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti (prvi odstavek 29. člena ZUS-1). Če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (tretji odstavek 29. čelna ZUS-1).

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru vložitve tožbe na nepristojni organ ni mogoče pripisati nevednosti vložnika. Sklicevanje na nevednost namreč po ustaljenem stališču sodne prakse ne pride v poštev, če je bila stranka v pravnem pouku pravilno in izrecno poučena o tem, kam in v kakšnem roku mora vložiti tožbo.(1) V odločbi tožene stranke je bil pravni pouk pravilen in nedvoumen.

8. Zmotna pa je presoja sodišča prve stopnje, da vložitve tožbe na nepristojni organ v obravnavani zadevi ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Očitna pomota se lahko pripeti vsakomur, tudi zakonitemu zastopniku pravne osebe in celo pravno kvalificiranemu vložniku. Za očitno pomoto stranke, torej za lapsus (in ne za nevednost, neznanje ali neskrbnost), gre praviloma ravno v situaciji, kakršna je obravnavana, torej ko je bilo sodišče v sami vlogi pravilno opredeljeno, napačen naziv sodišča pa je bil nato zapisan na pisemski ovojnici.(2) Pri tem je nepomembno, da je bila stranka v pravnem pouku pravilno poučena, na katero sodišče in na kateri naslov mora vložiti tožbo, na kar je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Pravilen pravni pouk izključuje zgolj možnost sklicevanja na nevednost vložnika, ne pa tudi možnosti sklicevanja na očitno pomoto. Če bi bil pravni pouk napačen, o kakršni koli pomoti vložnika niti ne bi bilo mogoče govoriti.(3) Za očitno pomoto po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča(4) pa ne bi šlo v primeru, ko bi stranka tožbo ne samo vložila pri nepristojnem sodišču, ampak bi jo poleg tega tudi napačno naslovila na sami vlogi, kar pa se v obravnavani zadevi ni zgodilo.

9. Ker je glede na navedeno vložitev tožbe v obravnavani zadevi mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je treba po presoji Vrhovnega sodišča pritožničino tožbo šteti kot pravočasno, ne glede na to, da je na pristojno sodišče prispela po poteku roka za njeno vložitev (tretji odstavek 29. člena ZUS-1).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1. (1) Tako tudi Galič, A. v: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 465. (2) Prim. sklep VS RS II Ips 318/2009 z dne 11. 6. 2009. (3) Prim. sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 488/2002 z dne 25. 9. 2003 in VIII Ips 208/2010 z dne 22. 11. 2010. (4)

Prim. sklepe VS RS II Ips

253/2003 z dne 19. 6. 2003, II Ips

445/2003 z dne 30. 9. 2004 in III

Ips 41/2003 z dne 22. 5. 2005.