Jedro

Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni zastavljeno na zahtevani način, poleg tega pa niti ni bistveno za odločitev.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka – revident vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper 2. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 29. 8. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka v 2. točki izreka odločila, da mora organ (revident) prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati kopije vseh trinajstih poročil A., d. o. o., katere je organ naročil z namenom odprave napak v naselju B. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, izpostavlja razlago in domet določbe 8. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Postavlja vprašanje, kdaj je mogoče prosilcu na tej zakonski podlagi zavrniti dostop do informacij javnega značaja, in meni, da je besedilo sporne določbe povsem jasno v takšni obliki, kot se glasi, in ni potrebe po uporabi dodatnih razlagalnih metod, razen jezikovne. Vrhovno sodišče naj odloči o stopnji določnosti in opredeljenosti okoliščin, ki utemeljujejo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Revident po njegovem mnenju spornega pravnega vprašanja ni izpostavil na način, kot je to navedeno v točki 6. tega sklepa. Poleg tega izpodbijana sodba neposredno sploh ne temelji na določbi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma interpretaciji te določbe. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razlog za zavrnitev tožbe v tem, da tožeča stranka v prvostopenjski odločbi (in v tožbi) ni argumentirano navedla ključne elemente nastanka škode za izvedbo sodnega postopka; škodo bi morala opredeliti oziroma ovrednotiti, kolikor je to glede na naravo zatrjevane škode možno in prepričljivo navesti razloge z zadostno stopnjo verjetnosti nastanka škode; ter da je po drugi strani tožeča stranka kljub temu, da ni štela, da gre za podatek iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ vseeno napravila škodni test in pravilno ugotovila, da varstvo javnega interesa v konkretnem primeru pretehta interes tožeče stranke.

10. Ker torej vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni zastavljeno na zahtevani način, poleg tega pa tudi ni bistveno za odločitev v obravnavani zadevi (glede na razloge izpodbijane sodbe), je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).