Jedro

Sporna pogodba ima nedvomno izključno elemente mandatne pogodbe. Poslovna podlaga takšne pogodbe je zaupne narave in je zato mandatarjevo ravnanje vedno omejeno na polje mandantovega interesa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 1759,72 EUR (v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku po tožbi glede ugotovitve, da je med pravdnima strankama prenehalo pogodbeno razmerje po pogodbi o izvajanju pravne pomoči z dne 18. 12. 2008 na podlagi odpovedi tožnice z dne 9. 7. 2009. Sodišče je ugodilo tudi tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi, da je tožnica dolžna tožencu plačati odškodnino v znesku 104.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2010 dalje za škodo, ki naj bi tožencu nastala zaradi tožničine odpovedi sporne pogodbe.

2. Pritožbeno sodišče je ugodilo tožničini pritožbi, razveljavilo prvostopenjsko odločitev o nasprotni tožbi in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zavrnilo pa je toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo v zvezi s tožbenim zahtevkom po tožbi.

3. Toženec je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča iz revizijskih razlogov „absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, relativne bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje ter zmotne uporabe materialnega prava“. Stališče revidenta je, da sta nižji sodišči zmotno presodili veljavnost pogodbenega določila, s katerim sta pogodbeni stranki izključili možnost odstopa od pogodbe za obdobje petih let. Tožnica je gospodarski subjekt, za katerega velja večja stopnja skrbnosti pri nastopanju v obligacijskih razmerjih in mora zato spoštovati sprejete obveze v skladu z načelom pacta sunt servanda. Toženec je seznanil tožnico z dejstvom, da bo prevzel delo ob ustreznem plačilu, saj bo za potrebe izvajanja pogodbe moral zaposliti dodatnega delavca ter zagotoviti njegovo usposabljanje. Stranki sta sklenili pogodbo o izvajanju pravne pomoči, ta pa ima naravo pogodbe o naročilu. Prepoved odstopa od pogodbe ni bila določena absolutno, ampak le za čas petih let, po tem obdobju pa je bilo izrecno določeno, da je možen tudi enostranski odstop od pogodbe po predhodni šestmesečni najavi.

4. Tožnica je argumentirano odgovorila na revizijo in zahtevala povrnitev stroškov.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sporna pogodba ima nedvomno izključno elemente mandatne pogodbe. Poslovna podlaga takšne pogodbe je zaupne narave in je zato mandatarjevo ravnanje vedno omejeno na polje mandantovega interesa.(1) Takšne učinke pogodbenega razmerja pa je mogoče doseči le takrat, če lahko naročitelj v vsakem trenutku izkoristi svojo odstopno pravico, ki jo določa prvi odstavek 782. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Zakonska določba, da naročitelj lahko odstopi od pogodbe je zato kogentne narave, kogentnost pravne norme pa izhaja iz smisla stvari oziroma povedano z drugimi besedami: iz smisla konsistentne urejenosti mandatnega razmerja.(2) Narava mandatnega razmerja torej prepušča odločitvi naročitelja, ali želi, da je posel opravljen. Pri tem ni pomembno ali je naročitelj gospodarski subjekt, saj ta okoliščina ne spreminja vsebine mandatnega razmerja.

7. Revident ni z ničemer utemeljil zatrjevanih procesnih kršitev in se zato revizijsko sodišče z vprašanjem procesnih kršitev ni posebej ukvarjalo.(3)

8. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo ob upoštevanju določbe 378. člena ZPP. Odločitev o revizijskih stroških ima podlago v prvih odstavkih 165. in 154. člena ZPP. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Primerjaj Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, I. - IV. knjiga, ČZ, Ur. l. SRS, Ljubljana 1984-1986, str. 2162 in 2165 ter Nina Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, IV. Knjiga, str. 191. Op. št. (2): Vesna Kranjc, Obligacijski zakonika s komentarjem, I. knjiga, str. 91. Op. št. (3): Primerjaj določbo prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.