Jedro

Tožnik je ostal v delovnem razmerju oziroma na delu pri toženi stranki tudi po 1. 2. 2005, ko mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Ker nova pogodba med strankama ni bila sklenjena, saj je tožnik ni podpisal, je prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.

Sodišče je pravilno uporabilo določbe 118. člena ZDR, ki ureja način prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sodno odločbo. Drugačna odločitev, ob navedbi tožnika, da so razhajanja med njim in toženo stranko tako velika, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, ne bi bila smotrna. Taki navedbi tožnika tudi tožena stranka ni ugovarjala.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na odškodnino, zavrže, v ostalem pa se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, ugotovilo, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri tožeči stranki 20. 3. 2005, da mu je trajalo delovno razmerje do 30. 3. 2005 ter da mu je tožena stranka dolžna za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati prikrajšanje pri plači v znesku 21.727,00 SIT in sorazmeren del regresa za leto 2005 v znesku 35.565,00 SIT. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo ter mu izplačati 178 nadur in razliko v plači ter pri regresu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo, spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je odločilo, da je tožniku delovno razmerje trajalo tudi po 30. 3. 2005 in sicer od 1. 4. 2005 do 6. 9. 2006, da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v znesku 2.087,32 EUR in da je tožena stranka dolžna plačati razlike v plači in regres za leto 2005. Sklenilo je, da se revizija zoper odločitev o zahtevku za plačilo 178 nadur in razlike v plači ne dopusti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka. Navajala je, da je sodišče zmotno zaključevalo, da med strankama 3.1.2005 pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Zmoten je tudi zaključek sodišča, da bi bila ta pogodba v vsakem primeru nezakonita, ker ni bila sklenjena iz dopustnega razloga. Ker zakon dovoljuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi zaradi izpopolnjevanja ali usposabljanja, je taka pogodba dovoljena tudi zaradi preizkusa znanja. V izpodbijani sodbi ni navedeno, zakaj se kot datum prenehanja delovnega razmerja določa datum 6. 9. 2006 in sodba v tem delu nima razlogov, zato je s tem sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Iz spisa je mogoče tudi zaključiti, da stranki nista bili pripravljeni nadaljevati delovnega razmerja po 30. 3. 2005, zato ni logično, da je sodišče odločilo, da je trajalo delovno razmerje do 6. 9. 2006. Skopa je obrazložitev glede višine odškodnine, saj tožnik višine škode ni z ničemer dokazal. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se kot neutemeljena zavrne.

5. Revizija v delu, ki se nanaša na odškodnino v znesku 2.087,32 EUR ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

6. Po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS – Uradni list RS, št. 2/2004 in nadalj.) se v postopkih v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker je ZPP v drugem odstavku 376. člena določal, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. V delu, kjer je odločeno o odškodnini v znesku 2.087,32 EUR, zaradi povedanega revizija ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo 377. člena ZPP revizijo v tem delu kot nedovoljeno zavrglo.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8. Tožnik je na naroku 6. 9. 2006 navajal, da so razhajanja z njegovim prejšnjim delodajalcem tako velika, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, zato je predlagal sodbo v skladu z določbo 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002 in nadalj). Predlagal je prenehanje delovnega razmerja z dnem izdaje sodne odločbe in plačilo odškodnine v višini šestih obračunanih bruto plač. Glede na tako spremenjen tožbeni zahtevek očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka ni ugotoviti.

9. Sodišče obrazložilo tudi, zakaj in kako je odločilo o dnevu prenehanja delovnega razmerja po določbi 118. člena ZDR. Pri tem je treba seveda upoštevati, da je bil do zadnjega naroka 6. 9. 2006 postavljen tožbeni zahtevek za reintegracijo in plačilo vseh neizplačanih plač v celoti, s tem, da je bil takrat tožbeni zahtevek vrednostno specificiran, ker je bil postavljen na naroku 23. 11. 2005, le do novembra 2005, od takrat naprej pa je, kot to ugotavlja sodišče v izpodbijani sodbi, ostal opisen. Postavljen tožbeni zahtevek za reintegracijo in izplačilo plač po 30. 3. 2005 v celoti zanika navedbe tožene stranke, ki jo ta ponavlja tudi v reviziji, da med strankama ni bilo namena, da bi delovno razmerje med njima trajalo dalj kot do 30. 3. 2005. Očitno je, da je vsaj tožnik tak namen imel, realizacija pa je bila sporna. Izpodbijana sodba vsebuje tudi odgovor na sicer odvečno vprašanje, zakaj je sodišče delovno razmerje priznalo do odločitve sodišča. Tožnik je postavil tak tožbeni zahtevek (nenazadnje je tak zahtevek v skladu z določbami 118. člena ZDR) obenem z odškodninskim zahtevkom na zadnji obravnavi sodišča prve stopnje 6. 9. 2006, tožena stranka pa je izjavila, da se, ker je pač nasprotovala že spremembi tožbenega zahtevka, „v obravnavo razširjenega zahtevka ne bo spuščala“.

10. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

11. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik ostal v delovnem razmerju oziroma na delu pri toženi stranki tudi po 1. 2. 2005, ko mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas in ker nova pogodba med strankama ni bila sklenjena, saj je tožnik ni podpisal, je sodišče pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas (določba 54. člena ZDR) oziroma da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Tako pogodbo o zaposlitvi oziroma delovno razmerje je mogoče odpovedati samo iz razlogov in na način določen v ZDR, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo. Zato ni šlo za zakonito prenehanje delovnega razmerja, kar sta v postopku tudi pravilno ugotovili obe nižji sodišči. 12. Pravilen je tudi zaključek sodišča druge stopnje, ki ga revizija izpodbija, da tudi če bi bila pogodba o zaposlitvi, ki nosi datum 3. 1. 2005 med strankama sklenjena, kar pa ni bila, bi bila sklenjena iz razloga, ki po določbi 52. člena ZDR ne opravičuje sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

13. Usposabljanje ali izpopolnjevanje namreč ni preizkus znanja, kot to zmotno izenačuje revidentka.

14. V izpodbijani sodbi je sodišče tudi pravilno uporabilo določbe 118. člena ZDR, ki ureja način odpovedi pogodbe o zaposlitvi s sodno odločbo, saj drugačna odločitev sodišča, ob navedbi tožnika, da so razhajanja med tožnikom in toženo stranko – med delavcem in delodajalcem – tako velika, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, sploh ne bi bila smotrna. Taki navedbi tožnika tudi tožena stranka ni ugovarjala.

15. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. O stroških revizijskega postopka je sodišče odločilo ob upoštevanju določb 155. člena ZPP.