Jedro

O revidentovi pravici do starostne pokojnine je bilo dokončno in pravnomočno odločeno. Ker je tožnik z zahtevo za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ želel doseči le spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici, je tožena stranka upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP njegovo zahtevo z dne 14. 11. 2008 utemeljeno zavrgla.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 9875270 z dne 17. 3. 2009 in št. 14-9875270 z dne 23. 12. 2008, da se tožniku prizna pravica do odmere pokojnine po 6. členu Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ, Ur. l. RS, št. 49/98 in naslednji) in da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 30 dni odmeriti pokojnino po tem členu od 1. 11. 2008 dalje ter premalo izplačane zneske v istem roku tudi izplačati, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila. Prav tako je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, da se odločbi tožene stranke z dne 17. 3. 2009 in z dne 23. 12. 2008 odpravita, tožena stranka pa izvede nov postopek ter izda novo odločbo. Odločilo je, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka utemeljeno zavrgla tožnikovo zahtevo z dne 14. 11. 2008, njegovo pritožbo pa zavrnila. Odločitev o tožnikovi starostni pokojnini je pravnomočna in tako ni pravne podlage za vsebinsko odločanje, ali je bila odmera pokojnine pravilna in zakonita.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima položaj upravičenca do starostne pokojnine po četrtem odstavku 2. člena ZPIZVZ. Pokojnina mu je bila priznana pod pogoji in na način, določen v splošnih predpisih, pokojninska osnova pa izračunana v skladu s 7. in 8. členom ZPIZVZ. Ob ustreznem tolmačenju zakona izpolnjuje poleg pogojev za odmero pokojnine po splošnih predpisih tudi pogoje za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ. Pokojnina bi mu morala biti odmerjena v znesku, kot bi mu šel po vojaških predpisih za september 1991. V zvezi s tem opozarja na odločbo Ustavnega sodišča Up-49/05 z dne 23. 3. 2006 in Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Revidentu je bila z odločbo tožene stranke z dne 4. 4. 2001 priznana pravica do predčasne starostne pokojnine od 1. 9. 1998 dalje, in sicer na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in 40. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ, Ur. l. RS, št. 12/92 in naslednji). Pokojnina je bila odmerjena po določbi 8. člena ZPIZVZ v zvezi s 50. členom in 52. členom ZPIZ. Zoper to odločbo revident ni vložil pravnega sredstva. Z odločbo z dne 29. 8. 2001 mu je bila priznana predčasna pokojnina brez zmanjšanja od 20. 6. 2001 dalje, ki je bila potrjena z odločbo tožene stranke št. P-9875270 z dne 7. 6. 2002. Nato je bila revidentu z odločbo z dne 23. 4. 2007 priznana pravica do predčasne pokojnine od 20. 12. 1994 do 19. 12. 1999 ter od 20. 12. 1999 dalje brez zmanjšanja, pri čemer je bila tudi takrat pokojninska osnova odmerjena na podlagi 8. člena in 9. člena ZPIZVZ. Zoper to odločbo je revident vložil pritožbo, ki je bila z odločbo tožene stranke št. 9875270 z dne 14. 2. 2008 zavrnjena. Sodnega varstva pravic ni uveljavljal. Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Revident je z vlogo z dne 14. 11. 2008 zahteval ponovno odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ. Slednjo je tožena stranka na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP z odločbo št. 14-9875270 z dne 23. 12. 2008 zavrgla, z odločbo št. 9875270 z dne 17. 3. 2009 pa zavrnila pritožbo zoper odločbo z dne 23. 12. 2008. 8. Po določbi prvega odstavka 12. člena in 249. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) se za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Ur. l. RS, št. 89/99 in naslednji), če s tem zakonom ni določeno drugače. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.

9. O revidentovi pravici do starostne pokojnine je bilo dokončno in pravnomočno odločeno. Ker je tožnik z zahtevo za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ želel doseči le spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici, je tožena stranka upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP njegovo zahtevo z dne 14. 11. 2008 utemeljeno zavrgla. Pri tem revizija razlogov za zavrženje izrecno sploh ne izpodbija.

10. Tožena stranka o revidentovi zahtevi torej ni vsebinsko odločala, temveč je izdala zakonito postopkovno odločitev. Ker je zgolj ta odločitev predmet konkretnega spora, niso pomembni razlogi, zaradi katerih revident meni, da je upravičen do odmere pokojnine po 6. členu ZPIZVZ.

11. Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke in za novo odmero pokojnine ni utemeljen.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo.