Jedro

V primerih, ko se zahteva zvišanje ali znižanje z dogovorom, sklenjenim pri centru za socialno delo, določene preživnine, ne gre za prvo določitev preživnine, saj je bila ta prvič določena že z navedenimi izvršilnimi naslovi. Zato v takem primeru revizija ni dovoljena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da se v zneskih in od datumov, ki so navedeni v prvem in drugem odstavku izreka sodbe, zviša preživnina, ki jo je bil toženec dolžan plačevati mlad. tožnicama na podlagi dne 30.8.2000 pri Centru za socialno delo v Celju sklenjenega dogovora o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi delno ugodilo in odločilo, da mora toženec vsaki od mlad. tožnic plačevati od 15.10.2000 do 1.4.2001 po 30.000,00 tolarjev mesečne preživnine, od 1.4.2001 dalje pa po 35.000,00 tolarjev mesečno.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil toženec pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožba na zvišanje preživnine je bila vložena le dva meseca po sklenitvi sporazuma o višini preživnine. Pri Centru za socialno delo sklenjeni sporazum ima učinke sodne poravnave. Zato ponovno odločanje o višini preživnine ni bilo dovoljeno. Sodišči nista ugotovili, v čem naj bi se po sklenitvi sporazuma spremenile razmere. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje pa tako spremenita, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP) Revizija ni dovoljena.

Tožba na zvišanje preživnine je bila vložena 17.10.2000, tedaj v času, ko je že veljal Zakon o pravdnem postopku iz leta 1999 (14.7.1999). Zato je treba pri odločanju o toženčevi reviziji uporabiti določbe tega zakona.

V sporih o preživljanju je revizija vselej dovoljena, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena (prva točka tretjega odstavka 367. člena ZPP).

V obravnavani zadevi ni bila vložena tožba za prvo določitev preživnine, ampak tožba na zvišanje enkrat že določene preživnine. Preživnina za mlad. tožnici je bila namreč prvič določena pred vložitvijo tožbe in sicer z dogovorom, ki je bil na podlagi določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 do RS, št. 64/2001, v nadaljevanju ZZZDR) sklenjen pri centru za socialno delo. Sklenjeni dogovor je izvršilni naslov (130. člen ZZZDR).

V primerih, ko se zahteva sprememba s sodno odločbo, sodno poravnavo, dogovorom, sklenjenim pri centru za socialno delo, ali na kakšen drug način (npr. z notarskim zapisom, ki je izvršilni naslov - 4. člen Zakona o notariatu, Uradni list RS, št. 13/94 do 83/2001 - ZN) določene in/ali dogovorjene preživnine, ne gre za prvo določitev preživnine, saj je bila ta prvič določena že z navedenimi izvršilnimi naslovi. O tem, da preživninska obveznost obstaja (tedaj o temelju), v vseh navedenih primerih že obstaja izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, 51/98 do 11/2001 - ZIZ). V novih postopkih (razen v primeru tožbe na ukinitev preživnine) se tedaj ne razpravlja več o podlagi z izvršilnim naslovom že ugotovljene preživninske obveznosti, ampak le še o spremembi višine prispevka preživninskega zavezanca. Gre tedaj le za spremembo višine preživnine, ki je bila prvič že določena, in ne za njeno prvo določitev. V primerih, ko gre le za spremembo višine preživnine in ne za njeno prvo določitev, pa revizija ni dovoljena (že omenjena prva točka tretjega odstavka 367. člena ZPP).

Po povedanem se je pokazalo, da toženčeva revizija ni dovoljena. Ker je ni zavrglo sodišče prve stopnje, je to storilo revizijsko sodišče (377. člen ZPP).