Jedro

Ni mogoče presoditi o utemeljenosti ugovora glede višine predujma za stroške izvršbe, ker predloženi predračun sam po sebi ne pojasnjuje dovolj, na katera dela se nanaša, mogoče pa bi bilo sklepati, da zajema tudi dela, ki v izvršilnem naslovu dolžniku niso naložena.

Izrek

1. Ugovoru se delno ugodi, sklep o neutemeljenosti ugovora se delno razveljavi glede odločitve o založitvi predujma za stroške ter glede izterjave tega predujma in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru glede tega. 2. V ostalem se ugovor zavrne in se potrdi sklep o izvršbi glede dovolitve izvršbe po 1. tč. predloga za izvršbo. 3. Ugovorni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je na podlagi pravnomočne sodbe izdalo sklep o izvršbi z dne 19.12.2000, s katerim je pooblastilo upnika za dosego dejanj, to je odstranitve asfalta s parc. št. 1916/1 k.o. D..., ureditve mulde med asfaltnim cestiščem in dvoriščem upnika ter ureditve jaška za zbiranje odpadne vode. Nadalje je sodišče v sklepu naložilo dolžniku, da založi znesek za stroške, potrebne za izvršbo, v višini 800.762,90 SIT, končno pa je zaradi izterjave teh stroškov dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika na računu pri Agenciji za plačilni promet. Proti sklepu ugovarja dolžnik in navaja, da meja med cestnim zemljiščem in parcelo upnika ni vidna, zaradi česar dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti. Stranki se bosta morali izvensodno dogovoriti o poteku meje in šele potem bo mogoče napraviti muldo. Dolžnik nasprotuje opravi izvršbe po podjetju G... & Co. d.o.o. za znesek 800.762,90 SIT. Predmetna ponudbe je edina. Upnik bi moral izbrati najboljšo ponudbo izmed treh ponudnikov, kot to določa zakon. Upnik razpisa ni napravil. Ponudnik G... & Co. d.o.o. zaračunava dela, ki nimajo nobene zveze z izvršitvijo sodbe tega sodišča. V ureditvi je sporna desna stran ceste, kjer je v predračunu predvideno rušenje cestnih robnikov in odvoz na deponijo in nato dobava ter postavitev cestnih robnikov, čeprav jih je potrebno le prestaviti. Predračun je bil zato neupravičen. Preureditev leve strani ceste ni predmet sodbe in zato ne more biti predmet izvršbe, tudi tam pa se točke 1, 2, 4 in 5 ponudbe izključujejo, isto delo pa se zaračunava dvakrat. V odgovoru na ugovor upnik navaja, da meja ni neurejena, v sodbi naloženih dejanj pa dolžnik ni opravil in je zato potrebna izvršba. Upnik je iskal izvajalca in ga našel ter je ta podal ponudbo v skladu s strokovnimi standardi. Če dolžnik meni, da je cena previsoka, naj najde nov predračun oziroma novega izvajalca. Prvostopno sodišče je štelo dolžnikov ugovor kot neutemeljen in ga je po drugem odstavku 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi. Ugovor je delno utemeljen. V obravnavanem primeru gre za izvršbo zaradi dosege dejanj v smislu 224. do 229. člena ZIZ. Po izvršilnem naslovu obstoji dolžnikova obveznost nekaj storiti, v obsegu, kot je navedeno v sklepu o izvršbi in sicer gre za dejanja, ki jih lahko opravi tudi kdo drug, zato prvostopno sodišče v skladu z 225. členom ZIZ utemeljeno pooblašča upnika, da na dolžnikove stroške opravo del zaupa nekomu drugemu. Nobenih ovir ni, da ta dela opravi izvajalec G... & Co. d.o.o., Ljubljana, kot je po upnikovem predlogu dovolilo prvostopno sodišče, pri čemer v določbah ZIZ ni podlage za razpis, ki naj bi ga upnik napravil in izbiral najboljšo ponudbo izmed treh ponudnikov, kot zmotno trdi dolžnik v ugovoru. Izbira izvajalca je stvar upnika, ni pa ovir, da obveznosti izpolni dolžnik sam, kot mu je pač naloženo s pravnomočno sodbo. Dolžnikovo sklicevanje na nejasnost meje med cestnim zemljiščem in upnikovo parcelo ni utemeljeno, saj za tako trditev dolžnik ne ponuja nobenega dokaza. Nasprotno pa upnik poudarja, da je bila meja vzpostavljena in je vidna, kar je moč povzeti tudi iz sodbe opr. št. P 465/92. Pokaže se torej, da so navedene ugovorne trditve neutemeljene in da je prvostopno sodišče pravilno dovolilo izvršbo po 1. točki upnikovega predloga. V tem delu je zato pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo in navedeni del sklepa o izvršbi potrdilo. Utemeljene pa so dolžnikove ugovorne trditve glede višine stroškov predujma, ki je v znesku 800.762,90 SIT začasno naložen v plačilo dolžniku in bi se zaradi izterjave teh stroškov dovolila izvršba z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem računu. Po drugem odstavku 225. člena ZIZ upnik lahko predlaga v predlogu za izvršbo, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, ko bo nekdo drug opravil potrebna dejanja. Prvostopno sodišče je znesek 800.762,90 SIT kot predujem oprlo na predračun podjetja G... & Co. d.o.o. iz Ljubljane z dne 18.4.2000, ki se glasi na navedeni znesek. Toliko naj bi torej znašali predvideni stroški izvedbe dejanj, za katere je upnik pooblaščen, da jih sam opravi namesto dolžnika. Pri tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni mogoče presoditi o utemeljenosti ugovora glede višine predujma, ker predloženi predračun sam po sebi ne pojasnjuje dovolj, na katera dela se nanaša, mogoče pa bi bilo sklepati, da zajema tudi dela, ki v izvršilnem naslovu dolžniku niso naložena. Predračun namreč predvideva dela na desni strani ceste in stroške v višini 279,010,00 SIT in dela na levi strani ceste in stroške v višini 393.900,00 SIT. Dolžnik trdi, da dela na levi strani ceste niso predmet obveznosti po pravnomočni sodbi, o čemer se upnik v odgovoru na ugovor ni izjasnil, vprašljive pa so tudi posamezne postavke v predračunu, ki bi morale biti tako opredeljene, da bi bilo mogoče predračun preizkusiti. Ni namreč mogoče odgovoriti na vprašanje, ali je potrebno cestne robnike odpeljati v deponijo in dobaviti nove, ali zadošča zgolj njihova prestavitev. Ker glede tega, predvsem pa glede predračuna za dela na levi strani ceste pritožbeno sodišče ni moglo presoditi o utemeljenosti ugovora, je bilo treba temu delno ugoditi in sklep prvostopnega sodišča o neutemeljenosti ugovora iz drugega odstavka 54. člena ZIZ delno razveljaviti, kolikor se nenaša na odločitev o višini predujma (iz 2. točke predloga), ker se nakazuje v ugovoru prikazana možnost, da je predujem v znesku 800.762,90 SIT znatno previsok glede na obseg del, ki jih je potrebno opraviti. Posledično je bilo razveljaviti sklep o neutemeljenosti ugovora tudi glede dovolitve izvršbe za izterjavo stroškov predujma. Prvostopno sodišče bo torej moralo sporna vprašanja v zvezi s predujmom na podlagi predračuna ponovno obravnavati v nadaljnjem postopku, ko bo odločiti tudi o povračilu stroškov ugovornega postopka, ki sta ga zahtevali obe stranki.