Jedro

Če pri delodajalcu ni dokončno in določno odločeno o delavčevi zahtevi za plačilo razlike plače na podlagi uvrstitve v višji plačni razred, mora o utemeljenosti plačila zahtevane razlike plače odločiti sodišče.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se v ugodilnem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnikov, da jim je dolžna tožena stranka zaradi neustavne prve razvrstitve v plačni razred na podlagi razvrstitve v peti plačni razred plačati razliko plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Ugotovilo je, da je svet tožene stranke dne 3. 5. 2005 sicer sprejel sklep, da se na ugovore tožnikov „izpodbijana odločba o plači spremeni tako, da se delavce razporedi v peti plačni razred od 1. 3. 1997 dalje. Osnovna šola J. P. je dolžna izplačati navedenim delavcem razliko v plači med plačo, ki so jo prejemali od 1. 3. 1997 dalje in plačo, ki jim pripada upoštevaje razporeditev v peti plačni razred. Svet šole pooblašča ravnatelja, da v roku 30 dni oziroma do naslednje seje sveta šole preveri pravno ustreznost sklepa in poda pisno obrazložitev o izvršitvi ali zadržanju sklepa“. Vendar je ravnatelj tožene stranke v dopisu z dne 24. 5. 2005 navedel, da bo izvajanje tega sklepa zadržal in da delavcem niso bile izdane individualne odločbe o razvrstitvi v peti plačni razred. Zato je presodilo, da ni bil podan temelj za priznanje terjatev tožnikov.

2. Na pritožbo tožnikov je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenim zahtevkom (razen glede dela zamudnih obresti) ugodilo. Ugotovilo je, da je svet, kot najvišji organ tožene stranke, po izraženi podpori že na seji 4. 2. 2002 ugovorom tožnikov zoper sklep o zavrženju vlog za priznanje petega plačnega razreda ugodil in o teh vlogah meritorno odločil tako, da „se izpodbijana odločba o plači spremeni in se delavce razporedi v peti plačni razred od 1. 3. 1997 dalje.“ Dejstvo, da je svet šole naložil ravnatelju izdajo odločb o razvrstitvi v peti plačni razred, je sodišče štelo za nebistveno. Hkrati je sodišče druge stopnje sklenilo, da se revizija dopusti tudi glede tistih tožbenih zahtevkov, ki sicer niso dosegali zakonske meje za dovoljenost revizije.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, da so ti nejasni in v medsebojnem nasprotju oziroma da obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin. Navaja, da je sodišče v nasprotju s 347. členom ZPP drugače ugotovilo dejansko stanje glede vsebina sklepa sveta šole z dne 3. 5. 2005 brez razpisa obravnave.

4. Revizija je bila vročena tožnikom, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločbo sprejelo ob upoštevanju celotne vsebine sklepa sveta tožene stranke z dne 3. 5. 2005, ki ob ugoditvi zahtevam tožnikov za priznanje petega plačnega razreda hkrati pooblašča ravnatelja, da preveri pravno ustreznost sklepa in poda obrazložitev o izvršitvi ali zadržanju sklepa. Zavrnilno sodbo je izdalo ob ugotovitvi, da je ravnatelj izvedbo tega sklepa zadržal in tožnikom v smislu njegove izvršitve ni izdal individualnih odločb o uvrstitvi v višji plačni razred.

7. V nasprotju z navedeni ugotovitvami je sodišče druge stopnje ugotovilo le, da je svet tožene stranke vlogam in ugovorom tožnikov ugodil in tožnike za nazaj razporedil v peti plačni razred. Ugotovilo je, da je svet sicer res naložil ravnatelju izdajo odločb o uvrstitvi, vendar je to štelo za pravno nepomembno.

8. Dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje se od ugotovitev sodišča prve stopnje razlikujejo v tem, da sodišče prve stopnje izrecno ugotovi, da je svet tožene stranke ravnatelja pooblastil, da glede na rezultat pravnega preverjanja sprejeti sklep (tudi) zadrži in je to ravnatelj dejansko storil, sodišče druge stopnje pa tega ne ugotavlja. Tako je dejansko sprejelo svojo odločitev na podlagi spremenjenega oziroma drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje tudi z izvedbo neposrednih dokazov (zaslišanje priče H.). Revizija zato utemeljeno navaja, da je sodišče druge stopnje na podlagi spremenjenega dejanskega stanja odločalo v nasprotju z drugim odstavkom 347. člena ZPP brez razpisa obravnave in tako v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odvzelo toženi stranki možnost obravnavanja pravno pomembnih dejstev pred sodiščem. Hkrati je zaključek sodišča o brezpogojni spremembi odločb o plači oziroma brezpogojni ter zato izvršljivi odločitvi o priznanju petega plačnega razreda za nazaj v nasprotju s preostalo vsebino sklepa sveta tožene stranke, kot je razviden iz zapisnika seje z dne 3. 5. 2005, ki se nahaja v spisu (priloga B 3 spisa). Tako je utemeljen tudi revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, da bo sodišče v ponovljenem postopku lahko odpravilo ugotovljene postopkovne kršitve. Kolikor bo sodišče v ponovljenem postopku prišlo do zaključka, da pri toženi stranki ni bilo dokončno in določno odločeno o zahtevkih tožnikov za priznanje plače na podlagi uvrstitve v peti plačilni razred za nazaj, se bo moralo (glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-91/97, Ur. l. RS, št. 19/2001) neposredno opredeliti do zahtevkov tožnikov tudi z vidika določb 46. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94), ki ureja možnosti odprave škodljivih posledic odpravljenih neustavnih določb podzakonskih predpisov.

10. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.