Jedro

Ker je odločitev sveta šole, da se delavce razporedi v V. plačilni razred, dokončna, ni odločilno, da je ta odločitev, ker so tožniki zamudili roke za uveljavljanje pravic, v nasprotju s procesnimi predpisi, pa tudi ne, ali tožniki sploh izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v V. plačilni razred. Na podlagi dokončne odločitve so tožniki upravičeni do razlike v plači med prejeto plačo in plačo V. plačnega razreda.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se spremenjena v celoti na novo glasi: "Tožena stranka je dolžna : tožnici M.E.B. obračunati razlike v plači v skupnem znesku 6.657,49 EUR (1.595.401,58 SIT) in ji izplačati neto znesek 4.029,91 EUR (956.727,26 SIT), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila, tožniku V.P. obračunati razlike v plači v skupnem znesku 5.238,54 EUR (1.255.364,46 SIT) in mu izplačati neto znesek 3.746,77 EUR ((897.876,12 SIT), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila, tožnici M.T.S. obračunati razlike v plači v skupnem znesku 6.244,10 EUR (1.496.335,46 SIT) in ji izplačati neto znesek 3.714,60 EUR (890.166,52 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila, tožnici E.S.S. obračunati razlike v plači v skupnem znesku 6.313,66 EUR (1.513.005,10 SIT) in ji izplačati neto znesek 4.167,11 EUR (998.606,74 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila, tožnici E.R. obračunati razlike v plači v skupnem znesku 6.753,36 EUR (1.618.375,59 SIT) in ji izplačati neto znesek 4.490,28 EUR (1.076.050,67 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila, tožnici A.S. obračunati razlike v plači v skupnem znesku 9.064,55 EUR (2.172.228,55 SIT) in ji izplačati neto znesek 5.949,86 EUR (1.425.823,54 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila, tožnici M.R. obračunati razlike v plači v skupnem znesku 6.349,55 EUR (1.521.606,10 SIT) in ji izplačati neto znesek 5.130,75 EUR (989.892,18 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila, tožnici S.S. obračunati razlike v plači v skupnem znesku 6.246,47 EUR (1.496.904,81 SIT) in ji izplačati neto znesek 3.717,38 EUR (890.833,26 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila.

Kar tožniki zahtevajo več (zakonske zamudne obresti pred 24.3.2003), se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnikom stroške postopka v znesku 2.931,38 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka." V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnikom stroške pritožbenega postopka v znesku 2.078,04 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Revizija zoper odločitev o zahtevkih M.E.B., V.P., M.T.S., E.S.S., M.R. in S.S. se dopusti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevke tožečih strank za izplačilo razlike v plači za čas od marca 1997 do novega napredovanja oziroma za M.T.S. do upokojitve. Tožečim strankam je naložilo, da toženi stranki povrnejo stroške postopka v znesku 1.795,56 EUR, intervenientu pa 459,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

Zoper sodbo se pritožujejo tožniki, ki uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007). Navajajo, da je izpodbijana sodba krivična, saj so s svojim zavzetim delom zaslužili razporeditev v V. plačilni razred že z marcem 1997. Svet šole jih je podprl s sklepom z dne 4.2.2002 in jih s tem pravzaprav razporedil v V. plačilni razred. Ker naj bi bil svet šole nepristojen organ, so se obrnili na ravnatelja, ki pa je njihove zahteve zavrgel. Zoper odločitev ravnatelja so vložili ugovore na Svet šole,, ki je 3.5.2005 sprejel sklep, da se uvrstijo v V. plačilni razred. V sodnem sporu terjajo razliko v plači na podlagi odločitve Sveta šole, ki je 4.2.2002 sprejel prvi posamični akt. Svet šole je najvišji organ tožene stranke in formalna pomanjkljivost, ker ni vročil posamičnega sklepa tožnikom v obliki individualne odločbe ne more odvzeti le tem pravice do poplačila. Sodišče prve stopnje pripisuje preveliko težo dejstvu, da ravnatelj ni izdal odločb o razvrstitvi v plačilni razred. Predlagajo spremembo izpodbijane sodbe ali pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašajo pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da so tožniki zamudili rok iz 46. člena ZUstS in so se namesto na ravnatelja kot organ prve stopnje obrnili na Svet šole kot organ druge stopnje. Svet šole nima pristojnosti za izdajo individualnih odločb. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo denarne zahtevke tožnikov za izplačilo razlike v plači za čas od marca 1997, ker naj bi za tak zahtevek ne bilo pravne podlage. Njihov zahtevek temelji na odločitvi Sveta šole, ki jim je priznal za čas od marca 1997 pravico do uvrstitve v V. plačilni razred. Ker ravnatelj ni soglašal z odločitvijo Sveta šole, saj so tožniki varstvo svojih pravic uveljavljali prepozno, zaradi česar je njihove zahteve tudi zavrgel, ni izdal odločb o uvrstitvi tožnikov v V. plačilni razred. Zato po stališču sodišča prve stopnje ni temelja za ugoditev denarnemu zahtevku, ki ga tožniki uveljavljajo s tožbo v tem sporu.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje. Iz izvedenih dokazov izhaja, da tožniki ob prvi razporeditvi na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 41/94 - 55/2002) niso bili razporejeni v V. plačilni razred, ker niso zbrali zadostnega števila točk za izjemno napredovanje (30. člen). Z odločbo U-I-91/97 z dne 1.2.2001 je Ustavno sodišče odpravilo tiste določbe Pravilnika, ki so bile zaradi omejevanja možnosti izrednega napredovanja v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. V skladu s 46. členom Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 15/94 - 64/2001) so imeli tožniki pravico, če so menili, da so jim na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa (Pravilnika) nastale škodljive posledice, zahtevati njihovo odpravo oziroma, če so škodljive posledice nastale s posamičnim aktom, sprejetim na podlagi odpravljenega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki je odločil na prvi stopnji in sicer v rokih, ki jih določa 2. odstavek 46. člena ZUstS.

Tožniki zoper odločbo o prvi razporeditvi v plačilni razred niso ugovarjali. Vendar pa so na podlagi citirane ustavne odločbe in določbe ZUstS pridobili pravico do uveljavljanja napredovanja v višji plačilni razred. To svojo pravico bi morali v roku treh mesecev od dneva objave odločbe ustavnega sodišča uveljaviti pri organu prve stopnje, ki je odločil o prvi razporeditvi v plačilni razred, torej ko je izdal posamičen akt. Organ prve stopnje je bil ravnatelj, ki je pristojen za odločanje o napredovanju delavcev (in o drugih pravicah iz delovnega razmerja), po 49. členu Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja ( (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96). Svet šole odloča po istem zakonu med drugim tudi o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja (48. člen) in je torej organ druge stopnje.

V spornem primeru se tožniki za odpravo škodljivih posledic, ki so nastale zaradi neustavno omejene kvote zaposlenih s pravico do izrednega napredovanja, niso v predpisanem roku obrnili na ravnatelja, torej na organ prve stopnje, ki je odločal o prvih razporeditvah po Pravilniku, ampak dne 29.1.2002 in 30.1.2002 na Svet šole kot organ druge stopnje. Ta je na seji z dne 4.2.2002 njihovo zahtevo za razporeditev v V. plačilni razred podprl. Ker sklep Sveta šole ni bil realiziran, so v marcu 2005 naslovili vlogo še na ravnatelja, ki pa je njihove zahteve (upravičeno) zavrgel. Vendar pa je Svet šole njihovim ugovorom zoper sklep ravnatelja ugodil in sklep o zavrženju spremenil v meritorno odločitev tako, da "... se izpodbijana odločba o plači spremeni in se delavce razporedi v V. plačilni razred od 1.3.1997 dalje...". Svet šole je sicer res naložil ravnatelju tudi izdajo odločb o razvrstitvi delavcev v V. plačilni razred, kar pa je bilo glede na njegovo odločitev nepotrebno. Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da je bilo postopanje Sveta šole povsem v nasprotju s procesnimi predpisi (zaradi česar bi njegovi člani lahko eventualno le odškodninsko odgovarjali, po splošnih pravilih civilnega prava, seveda), vendar pa je Svet najvišji organ šole, na njegov dokončen sklep pa je vezan tako ravnatelj kot tudi sodišče. To smiselno priznava tudi stranski intervenient v vlogi z dne 23.3.3007. Ker je odločitev Sveta šole dokončna, ni odločilno, da so tožniki zamudili vse roke za uveljavljanje svojih pravic in da je odločitev v nasprotju s procesnimi predpisi (sprememba sklepa o zavrženju v meritorno odločitev), pa tudi ne, ali tožniki sploh v resnici izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v V. plačilni razred. Tožniki so na podlagi dokončnega sklepa Sveta šole upravičeni do razlike v plači. Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno napačna. Ker je sicer dejansko stanje popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo in zahtevkom ugodilo, razen v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti. Stranski intervenient je namreč ugovarjal njihovo zastaranje (za obresti velja triletni zastaralni rok), zato so tožniki upravičeni do vtoževanih zneskov (tožena stranka v zvezi z izračuni razlik v plači ni imela konkretnih pripomb) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 24.3.2003 do plačila. V preostalem zavrnilni del izpodbijane sodbe ostaja v veljavi (glede zakonskih zamudnih obresti pred 24.3.2003).

Zaradi navedene spremembe sodbe je bilo potrebno spremeniti tudi izrek o stroških postopka. Tožniki so upravičeni do njihove povrnitve in sicer do 800 točk za tožbo, 800 točk za pristop na poravnalni in prvi narok z dne17.4.2007 in 40 točk za urnino. Narok z dne 9.3.2007 ni bil poravnalni in prvi narok, ker je bil na njem le sprejet sklep o stranski intervenciji; zanj so tožniki upravičeni do 200 točk (tar. št. 20/3). Priznani stroški znašajo 1.840 točk, povečani v skladu z 9. členom Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003) za zastopanje več strank pa 3.128 točk oziroma 1.435,75 EUR. Stroški iz naslova DDV znašajo 287,15 EUR, kilometrine za dvakratni prihod odvetnika iz Radovljice 28,16 EUR in sodnih taks za tožbo in sodbo 1.180,32 EUR. Priznani stroški tožnikov znašajo 2.931,38 EUR. Svoje stroške postopka na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP krije tožena stranka sama.

Tožniki so s pritožbo uspeli, zato so upravičeni do povrnitve stroškov zanjo in sicer v višini 1.700 točk oziroma 780,30 EUR, povečano za DDV pa 936,36 EUR. Taksa za pritožbo znaša 1.141,68 EUR.

V tem individualnem delovnem sporu gre pri tožnikih M.E.B., V.P., M.T.S., E.S.S., M.R. in S.S. za zahtevek, ki po vrednosti spornega predmeta ne dosega 4.172,93 EUR (revizijski prag). Zato revizija po določbi 1. in 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) ni dovoljena. Lahko pa jo sodišče dopusti, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da gre v tem primeru za pomembno pravno vprašanje, zato je revizijo dopustilo. Dopustilo jo je tudi zato, ker je revizija zoper odločitev o zahtevkih E.R. in A.S. dovoljena, dopuščena revizija pa bo vsem strankam v tem sporu zagotovila enako odločitev o zahtevkih.