Jedro

Sodišči nižje stopnje sta dodatna pojasnila skupaj z izvedenskim mnenjem ocenili kot strokovno obrazložena in prepričljiva. Pri dokazni oceni sta sodišči upoštevali tudi medicinske izvide in druge okoliščine, ki jih je navajala tožnica, vendar so pri presoji, da pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do začasne nesposobnosti opravljanja dela, ki bi narekovala priznanje začasne nezmožnosti za delo, pretehtale ugotovitve izvedenskega mnenja, da je bila tožnica zmožna opravljati delo v skladu z omejitvami na podlagi priznane III. kategorije invalidnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za delno odpravo odločbe tožene stranke št. 220000-18070-7456/2012/65 z dne 6. 8. 2014 in ugotovitev, da je tožnica začasno nezmožna za delo od 1. 9. 2014 do 30. 10. 2014, ter zavrglo tožbo za ugotovitev, da je tožnica začasno nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi bolezni od 31. 10. 2014 do 2. 4. 2015. Na podlagi mnenja izvedenke medicine dela, prometa in športa sodišče prve stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot tožena stranka, zato je presodilo, da zahtevek ni utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je ugotovitev izvedenke v nasprotju s kasnejšimi ugotovitvami tožene stranke, ki je tožnici od 31. 10. 2014 dalje priznala bolniški stalež. Sodišče je neutemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju, tudi zato, ker je bila tožnica v bolniškem staležu v času, ko je izvedenka podala mnenje. Pri dokazni oceni ni upoštevalo ugotovitev specialistov oziroma izvidov, da pri tožnici ni možnosti izboljšanja zdravstvenega stanja in je zato v bolniškem staležu nepretrgoma že 7 let. S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodbo je utemeljevalo na neustrezni pravni podlagi, se napačno opredelilo do pravnega vprašanja in s tem napačno uporabilo materialno pravo, sodba pa je nezadostno obrazložena.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodišče druge stopnje ne bi argumentirano obrazložilo odločitve. Bistvena kršitev ni podana, ker je sodišče druge stopnje ustrezno in jasno odgovorilo na pritožbene navedbe tožnice (360. člen ZPP).

8. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 6. 8. 2014 delno ugodila pritožbi tožnice, spremenila odločbo imenovanega zdravnika tako, da je bila tožnica od 21. 7. 2014 do 31. 8. 2014 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni, od 1. 9. 2014 dalje pa zmožna za delo. Ker se tožnica ni strinjala z odločitvijo tožene stranke, da je od 1. 9. 2014 do 31. 10. 2014 zmožna za delo, je vložila tožbo. Sodišče prve stopnje je zaradi kompleksnosti zdravstvenega stanja tožnice na različnih področjih angažiralo izvedenko medicine dela, prometa in športa, torej izvedenko s strokovnega področja, ki lahko glede na različne ugotovitve posameznih strokovnjakov (pri tožnici ortopeda, nevrologa, psihiatrinje, itd.) poda izvedensko mnenje o začasni nezmožnosti tožnice za delo v spornem obdobju, upoštevajoč tudi dela, ki jih tožnica lahko opravlja po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) z dne 10. 7. 2014 (1).

9. Izvedenka je pri izdelavi mnenja upoštevala podatke iz upravnega in sodnega spisa ter tožničine zdravstvene dokumentacije (torej tudi izvide lečečih specialistov) in opravila osebni pregled tožnice. Tožnica je imela možnost pripomb na izvedensko mnenje; to možnost je izkoristila, podala pripombe in zahtevala dopolnitve v zvezi s konkretnimi vprašanji, ki jih je postavila. V svojem zaslišanju je izvedenka odgovorila na vprašanje dolgotrajnosti bolniškega staleža tožnice in pojasnila vpliv njenih obolenj na zmožnost za delo ter vpliv dejstva, da ji je tožena stranka po spornem obdobju ponovno odobrila bolniški stalež.

10. Sodišči nižje stopnje sta dodatna pojasnila skupaj z izvedenskim mnenjem ocenili kot strokovno obrazložena in prepričljiva. Pri dokazni oceni sta sodišči upoštevali tudi medicinske izvide in druge okoliščine, ki jih je navajala tožnica (2) (8. člen ZPP), vendar so pri presoji, da pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do začasne nesposobnosti opravljanja dela, ki bi narekovala priznanje začasne nezmožnosti za delo, pretehtale ugotovitve izvedenskega mnenja, da je bila tožnica zmožna opravljati delo v skladu z omejitvami na podlagi priznane III. kategorije invalidnosti. Pri tem revizijsko sodišče ne ugotavlja bistvenih kršitev določb postopka.

11. Nadaljnje revizijske navedbe o nasprotju med ugotovitvami izvedenke in izvidi lečečih specialistov pomenijo samo navidezno uveljavljanje revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tožnica na ta način dejansko izraža nestrinjanje z dokazno oceno, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišči sta navedli pravilno pravno podlago za odločanje, in sicer Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in 232. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila). Ni jasno, kateri revizijski razlog tožnica uveljavlja z navedbami o napačni opredelitvi do pravnega vprašanja, ki naj bi ga storilo sodišče druge stopnje.

13. Ker je predmet socialnega spora začasna nezmožnost za delo od 1. 9. 2014 do 30. 10. 2014, ostale revizijske navedbe za odločitev niso bistvene. Zato se revizijsko sodišče do njih ni opredelilo.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Z navedeno odločbo je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela na drugem delu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, od 1. 12. 2013 dalje.

Op. št. (2): Dejstvo morebitne kasnejše ugotovitve in priznanja začasne nezmožnosti za delo (od 31. 10. 2014 dalje) ne pomeni začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju.