Jedro

Tožeča stranka je bila o neodobritvi dodelitve sredstev obveščena z dopisom, ki sta ga podpisali predsednica in članica komisije za vodenje postopka Javnega razpisa. Isti osebi sta z dopisom odgovorili tudi na njeno pritožbo. V spisu ni pooblastila, s katerim bi ju minister pooblastil za izdajo odločbe, tudi ne obvestila, da tožeča stranka ni bila izbrana na Javnem razpisu po 227. členu Pravilnika, niti takšno pooblastilo ne izhaja iz Odločbe o imenovanju komisije za vodenje postopka Javnega razpisa.

Izpodbijani dopis zato ne glede na vsebino (še) ne predstavlja obvestila iz 227. člena Pravilnika in z njim ni dokončno odločeno o vlogi tožeče stranke, zato tudi ne posega v njene pravice oziroma pravne koristi.

Tožena stranka bo morala sprejeti in izdati odločitev o vlogi tožeče stranke in pri tem upoštevati določbe Javnega razpisa, ZUP, ZJF in Pravilnika.

Izpodbijani dopis ni akt po 2. členu ZUS-1 in ga tudi ni mogoče šteti za katerega od sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper dopis Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, št. 544-3/2013/40 z dne 6. 6. 2013 (I. točka izreka sklepa), in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa). Z izpodbijanim dopisom je tožena stranka tožečo stranko obvestila, da je prejela njeno vlogo na Javni razpis za odločitev o sofinanciranju projektov s programskega področja LIFE+13 (v nadaljevanju Javni razpis). Ker je v Javnem razpisu določeno, da bo tožena stranka sofinancirala projekte v višini največ do 30 % končne pogodbene vrednosti projekta, zaprošeni znesek za sofinanciranje pa presega 30 % predlagane končne pogodbene cene projektne prijave, ji sofinanciranja ne more odobriti. Zoper ta dopis je tožeča stranka vložila pritožbo, na katero je tožena stranka odgovorila z dopisom (obvestilom), št. 544-3/2013/44 z dne 14. 6. 2013, iz katerega izhaja, da ji iz tam navedenih razlogov ne more odobriti ustrezno zmanjšanega zneska za sofinanciranje.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na 1. člen, 2. člen in drugi odstavek 5. člena ZUS-1 ter pojasnjuje, da je izpodbijani akt zgolj dopis in ne upravna odločba v smislu ZUS-1. Izpodbijani dopis ima naravo obvestila, kar izhaja iz zadnjega odstavka 6. člena Javnega razpisa. Ta določba razpisa pa ima podlago tudi v 227. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (v nadaljevanju Pravilnik). Zato meni, da gre pri dopisu v zvezi z Javnim razpisom zgolj za eno izmed faz postopka, ne pa za dokončno odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato obvestilo o stanju stvari med postopkom ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, pač pa se bodo lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo odločitve uveljavljali ob izdaji končne odločbe.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožnih razlogov in navaja, da je bila z izpodbijanim sklepom kršena njena pravica do pravnega varstva. Pojasnjuje specifičnost narave obravnavanega Javnega razpisa in razmerje do programa LIFE+ Evropske komisije ter dodaja, da glede na ureditev ni in ne bo prejela nobene druge odločitve tožene stranke, zoper katero bi lahko zahtevala pravno varstvo. To pomeni, da je izpodbijana odločitev tisti akt tožene stranke, ki pomeni odločitev o sofinanciranju. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje „v ponovno vsebinsko obravnavanje in odločanje“.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali izpodbijani dopis (obvestilo) z dne 6. 6. 2013 posega v pravice oziroma pravni položaj tožeče stranke in je zato upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2013 in 2014, Pravilnika, Uredbe (ES) št. 514/2007 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) in Razpisa programa LIFE+ za zbiranje predlogov za leto 2013 (2013/C 47/10) Evropske komisije (v nadaljevanju Razpis Evropske komisije) objavila Javni razpis, s katerim obvešča upravičence, ki izpolnjujejo določbe Razpisa Evropske komisije, da lahko zaprosijo za sofinancerska sredstva za izvajanje projektov iz programa LIFE+, ki jih bo tožena stranka dodelila po odločitvi Evropske komisije o sofinanciranju predloženih projektnih predlogov. Tako je tudi v 3. točki Javnega razpisa kot pogoj za dodelitev sredstev iz proračuna RS med drugim določeno, da je projektni predlog za sofinanciranje potrdila Evropska komisija z odločbo in da je upravičenec z Evropsko komisijo sklenil pogodbo o sofinanciranju. Iz 6. točke Javnega razpisa pa izhaja, da bo v primeru, če bo upravičenec zaprosil za več kot 30 % celotne pogodbene vrednosti projekta, tožena stranka njegovo vlogo zavrgla. Predlagatelji bodo pisno obveščeni o dodelitvi sofinancerskih sredstev najpozneje do 10. 6. 2013. V 7. točki Javnega razpisa pa je določeno, da morajo upravičenci, ki se bodo prijavili na ta Javni razpis in jim bodo odobrena sredstva iz programa LIFE+ za leto 2013 ter bodo z Evropsko komisijo podpisali pogodbo o dodelitvi sredstev, o tem obvestiti toženo stranko najpozneje v 15 dneh po podpisu pogodbe z Evropsko komisijo in toženi stranki predložiti potrjeno verzijo projekta. Tožena stranka bo z upravičencem sklenila pogodbo za dodelitev sredstev.

7. Postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna za neposredne uporabnike državnega proračuna ureja Pravilnik, sprejet na podlagi določb Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF). Pravilnik v prvem odstavku 226. člena določa, da predstojnik neposrednega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga (komisije) iz 225. člena Pravilnika. V 227. členu Pravilnika pa je določeno, da mora neposredni uporabnik v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev, v obrazložitvi pa mora navesti razloge za svojo odločitev. Katera uradna oseba je pri neposrednem uporabniku pristojna za izdajo tega obvestila, pa določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ – kot je to v obravnavani zadevi – izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik (torej minister za kmetijstvo in okolje), če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače (prvi odstavek 28. člena ZUP). Lahko pa predstojnik pooblasti za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev drugo osebo, zaposleno pri istem organu (drugi odstavek 28. člena ZUP).

8. Tožeča stranka je bila o neodobritvi dodelitve sredstev obveščena z dopisom z dne 6. 6. 2013, ki sta ga podpisali predsednica in članica komisije za vodenje postopka Javnega razpisa. Isti osebi sta z dopisom odgovorili tudi na njeno pritožbo. V spisu ni pooblastila, s katerim bi ju minister za kmetijstvo in okolje pooblastil za izdajo odločbe, tudi ne obvestila, da tožeča stranka ni bila izbrana na Javnem razpisu po 227. členu Pravilnika, niti takšno pooblastilo ne izhaja iz Odločbe o imenovanju komisije za vodenje postopka Javnega razpisa z dne 20. 5. 2013. 9. Upoštevaje navedeno v tem upravnem sporu izpodbijani dopis z dne 6. 6. 2013 (v zvezi z dopisom z dne 14. 6. 2013) ne glede na vsebino (še) ne predstavlja obvestila iz 227. člena Pravilnika in z njim ni dokončno odločeno o vlogi tožeče stranke, zato tudi ne posega v njene pravice oziroma pravne koristi. Pritožbene ugovore v zvezi s tem je zato treba zavrniti. Tožena stranka pa bo morala sprejeti in izdati odločitev o vlogi tožeče stranke in pri tem upoštevati določbe Javnega razpisa, ZUP, ZJF in Pravilnika. Specifična vezanost sofinanciranja iz sredstev proračuna RS na sofinanciranje projektov s strani Evropske komisije pri programu LIFE+ na drugačno odločitev ne more vplivati.

10. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da izpodbijani dopis ni akt po 2. členu ZUS-1 in ga tudi ni mogoče šteti za katerega od sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ob predhodnem preizkusu tožbo zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je tako pravilna.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen ZUS-1).