Jedro

Pri izpodbijani odločitvi gre zgolj za dopis in ne za upravno odločbo v smislu določil ZUS-1. Pri razpisu je šlo zgolj za eno izmed faz postopka, ne pa za dokončno odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati v tem upravnem sporu. Zato obvestilo o stanju stvari med postopkom ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo odločitve se bodo lahko uveljavljali ob izdaji končne odločbe.

V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje obvestila v upravnem sporu ne po 1., ne po 2. členu ZUS-1, niti po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločitvijo z dne 6. 6. 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tožečo stranko obvestilo, da je seznanjeno z njeno prijavo z naslovom „A.“, s katero se je tožeča stranka prijavila na Javni razpis za odločitev o sofinanciranju projektov s programskega področja LIFE+13 (v nadaljevanju Javni razpis). V dopisu še pojasnjuje, da je v Javnem razpisu določeno, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sofinanciralo projekte v višini največ 30 % končne pogodbene vrednosti projekta. V projektni prijavi tožeče stranke pa zaprošeni znesek za sofinanciranje presega 30 % predlagane končne pogodbene cene projektne prijave, zato tožeči stranki sofinanciranja ne more odobriti. V nadaljnjem dopisu z dne 14. 6. 2013 pa v zvezi z pritožbo glede zavrnitve sofinanciranja prijave na Javni razpis tožena stranka tožeči stranki svoje razloge za zavrnitev ponovno obrazlaga.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da kljub temu, da tožena stranka o svoji odločitvi, kljub pozivu tožeče stranke ni izdala odločbe, tožeča stranka meni, da lahko uveljavlja svoje pravice pred tukajšnjim sodiščem v skladu s 1. in 2. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Uvodoma ugotavlja, da je po njenem prijava tožeče stranke skladna s pogoji razpisa. V drugem odstavku 6. točke Javnega razpisa je res navedeno, da bo v primeru, če bo upravičenec zaprosil za več kot 30 % celotne pogodbene vrednosti, tožena stranka vlogo zavrgla. Slednjega pa tožeča stranka ni storila, temveč le z dopisom z dne 6. 6. 2013 tožečo stranko obvestila, da sofinanciranja ne more odobriti. Meni, da je takšno ravnanje v nasprotju s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje Proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik). Pri tem se sklicuje na 231. člen Pravilnika oziroma njegov 224. člen. Meni, da bi morala tožena stranka na podlagi pravočasno prejete vloge tožeče stranke na Javni razpis ugotoviti, da tožeča stranka izpolnjuje vse zahtevane pogoje in da se ji sofinanciranje odobri v višini kot jo določi tožena stranka upoštevajoč drugi in tretji odstavek 4. točke Javnega razpisa. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijani odločitvi tožene stranke z dne 6. 6. 2013 in 14. 6. 2013 odpravi ter tožeči stranki odobri sofinanciranje projekta LIFE+13 v višini, ki jo določi ministrstvo v skladu s 4. točko Javnega razpisa, oziroma vrne zadevo Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev nastalih stroškov upravnega spora.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala do sedaj zbrano dokumentacijo v omenjeni zadevi, samostojnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. člena ZUS-1 je upravni spor dopusten le v primerih, ko izpodbijani posamični konkretni akt ustreza definiciji upravnega akta. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena je upravni akt upravna odločba in drug javno upravni enostranski oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. V upravnem sporu je mogoče izpodbijati tudi tiste akte, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, kot to določa drugi odstavek 5. člena ZUS-1. Enako kot tožeča stranka v tožbi tudi sodišče meni, da gre pri izpodbijani odločitvi zgolj za dopis in ne za upravno odločbo v smislu zgoraj navedenih določil ZUS-1. Da ima izpodbijani dopis naravo obvestila, izhaja tudi iz zadnjega odstavka 6. točke Javnega razpisa, kjer je izrecno navedeno, da bodo predlagatelji pisno obveščeni o dodelitvi sofinanciranih sredstev najpozneje do 10. 6. 2013. Taka določba pa ima podlago tudi v 227. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS. Tudi iz podatkov v spisu oziroma navedbe tožnice same, ko v nadaljnji vlogi navaja, da se 19. 12. 2013 pričakujejo rezultati razpisa LIFE+13 na evropski ravni je mogoče ugotoviti, da je šlo pri omenjenem razpisu zgolj za eno izmed faz postopka, ne pa za dokončno odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati v tem upravnem sporu. Zato obvestilo o stanju stvari med postopkom tudi po mnenju sodišča ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, pač pa se bodo lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo odločitve uveljavljali ob izdaji končne odločbe. Posledično v danem primeru tudi ni uporabljiv 1. člen ZUS-1, na katerega se tožeča stranka prav tako sklicuje.

Glede na navedeno v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje obvestila v upravnem sporu ne po 1., ne po 2. členu ZUS-1, niti po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Ker upravni spor v zvezi s spornima obvestiloma ni dopusten je odpadla tudi potreba sodišča po tem, da bi vsebinsko presojalo tožbene navedbe tožeče stranke.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.