Jedro

Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in neugodnosti, strah, duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnika, ki je pri delu z nevarnim strojem izgubil vršiček levega kazalca.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi .

Stroški pritožbe bremenijo tožečo stranko.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožeči plačati 600.000,00 SIT z obrestmi in ji povrniti pravdne stroške v znesku 245.639,00 SIT z obrestmi. V presežnem delu za vtoževanih 480.000,00 SIT s pp je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zaradi skrčitve tožbenega zahtevka za 100.000,00 SIT je pravdni postopek v tem delu ustavilo.

Prisojeni znesek predstavlja odškodnino za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel v delovni nezgodi, ko mu je nož za rezanje filca poškodoval kazalec levice.

Tožeča stranka se je pritožila zoper zavrnilni del sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo sodbe.

Tožnik je v delovni nezgodi utrpel bolečo amputacijo vrha kazalca levice. Boloval je 41 dni. Med zdravljenjem je prestajal srednje hude in lažje bolečine in številne nevšečnosti (operacija, rekonstrukcija in šivanje rane, nošnja opornice, prevezi, kontrole...). Tožnika v poškodovani del prsta prekomerno zebe, ob spremembah vremena pa boleče trga. Ob nezgodi se je močno prestrašil, nato je bil še nekaj tednov v strahu za izid zdravljenja in za delazmožnost. Ima trajno deformiran levi kazalec, ker je prst skrajšan za 11 mm, noht pa deformiran, zaradi česar duševno trpi. Tožnik je po nesreči oviran ne le pri delu, temveč tudi pri izvenpoklicnih aktivnostih. Trajne posledice ima v smislu slabšega pincetnega prijema levice in izpada senzibilnosti kazalca. Zaradi krajšega prsta ima težave pri delu ob privijanju matic, zabijanju žebljev ipd. Tožnik je športne aktivnosti zaradi poškodbe delno omejil, ob igranju odbojke pa čuti v prstu bolečino ob močnejšem kontaktu z žogo. Sodišče bi zato moralo tožniku prisoditi vso vtoževano odškodnino. Poleg tega je brez ustrezne obrazložitve zavrnilo obrestni zahtevek za plačilo odškodnine za negmotno škodo z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od 11.3.1996 t.j. od dne vložitve tožbe dalje. Odgovora na pritožbo ni bilo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je pri razsoji o tožnikovem zahtevku pravilno oprlo na določbe členov 200 in 203 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), citiranih v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Pritožnik ni navedel nobenih dejstev, pomembnih za prisojo odškodnine iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti, ki jih ne bi sodišče prve stopnje že ugotovilo in upoštevalo. Tožnik je trpel srednje hude bolečine 1 dan, lahke bolečine 1 teden neprekinjeno, nato pa lahke občasne do zaključka zdravljenja oz. do zaključka zanj neprijetnega bolniškega staleža, ki je skupaj trajal 40 dni. Neprijetnosti je trpel ob zdravniški oskrbi poškodovanega prsta zaradi lokalne anestezija, operacije, rekonstrukcije prsta s plastiko, šivanja, previjanja, nošnje opornice in nato razgibavanja. Prisojeni znesek 150.000,00 SIT predstavlja pravično denarno odškodnino iz obravnavanega naslova.

Tožnika je poškodoval delovni stroj za rezanje filca, ko je tožnik delal na njem. Ob ugotovljenem lahkem primarnem strahu v trajanju od 2-3 ur in lahkem sekundarnem strahu v obliki zaskrbljenosti za izid zdravljenja v trajanju do 3 tednov je sodišče prve stopnje prisodilo pravično denarno odškodnino v znesku 50.000,00 SIT.

Zaradi 11 mm krajšega levega kazalca in deformiranega nohta je pri tožniku objektivno podana trajna lahka skaženost, odškodnina za tožnikove duševne bolečine zaradi tega v znesku 100.000,00 SIT je prisojena pravično tudi ob upoštevanju, da bo tožnik (rojen l.1948) takšne duševne bolečine prestajal še dalj časa.

Na vršičku levega kazalca tožniku trajno manjka blazinica iz mišičevja in vezivnega tkiva, ki tapecira kostni členek. Tožniku je onemogočen fini pincetni prijem, v prstu nima občutka za dotik.

Funkcionalnost prsta je zmanjšana. Tožnik ima subjektivne občutke zmanjšanega dotika, trganja in mraza v prstu. Tožnik je v pritožbi še natančneje opisal oblike neugodnosti, ki so zajete v pojmu zmanjšane funkcionalnosti (težave pri privijanju matic, zabijanju žebljev, igranju odbojke), vendar sodišče druge stopnje presoja, da je odškodnina 300.000,00 SIT pravična za duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tudi ob upoštevanju tožnikove starosti (rojen l.1948) ob izdaji izpodbijane sodbe.

Zamudne obresti od prisojene odškodnine za nematerialno škodo tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pri čemer ob razsoji sodišče prve stopnje upošteva tudi čas od nastanka škode do izdaje škode. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj je zavrnilo višji tožbeni zahtevek glede obresti od dne 11.3.1996 (t.j. od vložitve tožbe) dalje. Takšna sodna praksa pomeni pravilno uporabo določbe 2.odstavka 200.člena ZOR glede vprašanja, kdaj zapade odškodninska obveznost za nematerialno škodo in uporabe določbe 277. člena ZOR glede prisoje zamudnih obresti.

Tožnik v pritožbi navaja, da je bilo delo njegovega pooblaščenca vredno 3.160 točk, priglasil pa je stroškov za odvetnika v obsegu 3.210 točk, kar mu je sodišče prve stopnje v celoti priznalo.

Izvedenina mu je bila priznana v celoti. Takse za tožbo ni priglasil, taksa za sodbo mu je bila priznana. Tudi pričnino in ostale materialne stroške je sodišče prve stopnje upoštevalo, kot so bili priglašeni. Tožnikov uspeh ob prvotno vtoževanem zahtevku 1.180.000,00 SIT znaša 51 %, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.

Ker je tožnikova pritožba neutemeljena, sodišče druge stopnje pa ni našlo nepravilnosti, na katere pazi uradoma (365.člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77, v zv. s členom 498 ZPP/99), je na podlagi določbe 368.člena ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zaradi neuspeha s pritožbo tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške (člen 154 in 166 ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99).