Jedro

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZZK-1 (pozitivni publicitetni učniki) se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer velja neizpodbitna domneva, da vsakdo ve za vpisane pravice in pravna dejstva od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Navedeno mora sodišče upoštevati tudi pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za izpodbijanje po prvem odstavku 99. člena OZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek Ž. K. K. (v nadaljevanju tožnica), s katerim je zahtevala razveljavitev darilne pogodbe, sklenjene 11.2.2004 med T. K. (v nadaljevanju prvotoženka) in M. K. (v nadaljevanju drugotoženec) glede nepremičnin v vl. št. 2636 k.o. D., parc. št. 1146/6, 1146/9,1153/1, 1153/10, 1153/11 in 1153/14 in izstavitev primerne listine s strani prvotoženke, na podlagi katere bo mogoče pri navedenih nepremičninah nepogojno vknjižiti skupno lastnino tožnice in drugotoženca. Hkrati je sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da so navedene nepremičnine skupno premoženje tožnice in drugotoženca. Posledično je tožnici naložilo v plačilo 3.590,92 EUR pravdnih stroškov prvotoženke in 6.832,38 EUR pravdnih stroškov drugotoženca, in sicer v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper takšno odločitev se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila tožnica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl., v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje oziroma podrejeno, naj jo spremeni tako, da ugodi tožničinemu tožbenemu zahtevku. V svoji pritožbi navaja, da tako subjektivni kot tudi objektivni rok, v katerem je dopustno zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe, določa 99. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl., v nadaljevanju OZ), ter da predpis 6. člena Zakona o zemljiški knjigi 58/2002 in nasl., v nadaljevanju ZZK-1) ni lex specialis glede na določila 99. člena OZ. Sodišče prve stopnje skuša s tem, ko je zavzelo stališče, da je enoletni rok za vložitev tožbe zaradi razveljavitve izpodbijane pogodbe začel teči od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče vpisalo prejem predloga za vpis lastninske pravice prvotoženke, v sodno prakso uvesti razlago, po kateri začetek subjektivnega roka sploh ne bi bil odvisen od tega, kdaj je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti. Po mnenju tožnice, ob takem stališču, določilo 1. odstavka 99. člena OZ izgubi vsak pomen, saj je trenutek vpisa prejema predloga za vpis pravice v zemljiški knjigi okoliščina, ki nima nobene zveze z izpodbojnim upravičencem in njegovim vedenjem o izpodbojnosti. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, je posledično opustilo dolžnost ugotavljanja pravno odločilnih dejstev v tej pravdi in se sploh ni spuščalo v to, kdaj je tožnica dejansko zvedela za obstoj pogodbe, ki sta jo sklenili toženi stranki. Tožnica prav tako izpostavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z 2. odstavkom 7. člena ZPP, ker je ugotavljalo dejstva, ki jih tožene stranke niso navajale. Drugotoženec je sicer res navedel, da je sporna darilna pogodba bila realizirana v zemljiški knjigi, vendar drugih dejstev in okoliščin v smislu 6. člena ZZK-1 ni navajal nihče in je sodišče prve stopnje v nasprotju z razpravnim načelom ta dejstva očitno ugotavljalo samo.

Toženca nista odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 1. odstavka 95. člena OZ v povezavi z 52. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004 in nasl, v nadaljevanju ZZZDR) ter upoštevaje tožničine trditve, da sporno podarjeno premoženje predstavlja skupno premoženje, je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da je tožnica, kot zakonec drugotoženca v času pridobitve spornih nepremičnin, aktivno legitimirana za postavitev zahtevka na razveljavitev darilne pogodbe med prvotoženko in drugotožencem, čeprav ni bila navedena kot stranka darilne pogodbe. Glede na to, da je bila tožba vložena 6.2.2007, pa je sodišče prve stopnje prav tako pravilno ugotovilo, da je tožnica zamudila triletni objektivni oziroma enoletni subjektivni rok iz 99.člena OZ za izpodbijanje sporne darilne pogodbe.

Tožnica v svoji pritožbi izrecno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je glede razširjenega tožbenega zahtevka za razveljavitev darilne pogodbe za parceli št. 1153/11 in 1153/14 k.o. D., postavljenega dne 27.5.2008, potekel objektivni triletni rok za izpodbijanje, izpostavlja pa, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo pri ugotavljanju teka subjektivnega roka za izpodbijanje in da bi moralo, namesto uporabe 6. člena ZZK-1, ugotavljati trenutek, ko je tožnica za sporno darilno pogodbo dejansko izvedela v skladu z 99. členom OZ.

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZZK-1 (pozitivni publicitetni učinki) se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer velja neizpodbitna domneva, da vsakdo ve za vpisane pravice in pravna dejstva od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Materialnopravno pravilno je stališče, da mora sodišče navedeno določbo ZZK-1 upoštevati tudi pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za izpodbijanje po prvem odstavku 99. člena OZ.

Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila sporna darilna pogodba med toženima strankama sklenjena 11.2.2004. Že 17.2.2004 pa je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice na podlagi izpodbijane darilne pogodbe, kar je bilo istega dne tudi označeno s plombo pri vložku št. 2636 k.o. D. (glej historični zemljiškoknjižni izpisek na prilogi A15). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, upoštevajoč jasna določila 6. člena ZZK-1, povsem pravilno štelo, da je subjektivni rok za izpodbijanje glede vseh parcel, ki so bile na prvotoženko prenesene s sporno darilno pogodbo, začel teči 18.2.2004. Posledično pa je prav tako pravilno zaključilo, da je v konkretni zadevi potekel enoletni subjektivni rok za izpodbijanje.

Tudi pritožbene navedbe o tem, da dejstev in okoliščin v smislu 6. člena ZZK-1 ni navajal nihče in da je sodišče prve stopnje v nasprotju z razpravnim načelom ta dejstva očitno ugotavljalo samo, so neutemeljene. Drugotoženec je že v odgovoru na tožbo z dne 20.3.2007, v točki 3., povsem določno navedel, da je prvotoženka vpisala svojo lastninsko pravico v zemljiško knjigo na podlagi veljavne pogodbe že 17.2.2004 ter da je takrat nastopil publicitetni učinek, kar je ponovil v svoji pripravljalni vlogi z dne 11.6.2008 (točka 13.). Obakrat je izrecno ugovarjal prekludiranost tožnice glede postavljenega tožbenega zahtevka. Na prvem naroku za glavno obravnavo dne 16.9.2008 je drugotoženec ponovno izpostavil, da je bila tožba vložena po roku, ki je določen za razveljavitev, in opozoril na podane trditve v zvezi s tem v njegovih vlogah, njegovim navedbam pa se je takrat pridružila še prvotoženka (glej zapisnik o glavni obravnavi z dne 16.9.2008, str. 2).

Razlogi, zaradi katerih je bila pritožba vložena, torej niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je zajeta v zavrnilnem delu izreka te sodbe in temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP.