Jedro

Odločilna okoliščina, ki vpliva na to, da bi lahko pogodbeni stranki vendarle nadaljevali delovno razmerje do izteka odpovednega roka, je dejstvo, da je tožniku že bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in da je kršitev storil v času odpovednega roka. Ta okoliščina pa pretehta pomen kršitve, teža same kršitve pa se zaradi tega zmanjša. Tožniku bi delovno razmerje zagotovo prenehalo z iztekom odpovednega roka, zaradi tega je do določene mere opravičljivo reševal svoj delovnopravni status za v prihodnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 11. 2010, za prenehanje pogodbe o zaposlitvi s 5. 12. 2010 in za izplačilo sorazmernega dela plače za čas od 26. 11. 2010 do 5. 12. 2010. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku 8. 7. 2010 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s 150-dnevnim odpovednim rokom, ki bi se izrekel 5. 12. 2010. Tožnik je v času odpovednega roka delal za konkurenčno družbo T. d.o.o. brez soglasja delodajalca. Tako je huje kršil svoje pogodbene obveznosti in je tožena stranka uspela dokazati obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Nadaljevanje delovnega razmerja do konca odpovednega roka pa glede na vse okoliščine primera in interese obeh strank ni bilo možno (prvi odstavek 110. člena ZDR).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je tožniku do 5. 12. 2010 prisodilo sorazmeren del plače za čas od 26. 112. 2010 do 5. 12. 2010. Obrazložilo je, da je tožnik sicer storil očitano kršitev z opravljanjem prepovedane konkurenčne dejavnosti na podlagi podjemne pogodbe pri konkurenčni družbi tožene stranke, vendar ni izkazana nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik že pred kršitvijo kršil pogodbene obveznosti. Tožnik je trdil, da je opravljal delo pri drugem delodajalcu, ker je upal, da ga bo kasneje zaposlil (mislil je, da lahko po določbi 95. člena ZDR dela drugje v času 2 ur tedensko, ki sta namenjeni iskanju nove zaposlitve).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da zaradi kršitve konkurenčne prepovedi absolutno ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je zajamčena pravica do svobodne gospodarske pobude po 74. členu Ustave RS. Tožnik je hkrati prejemal plačo pri toženi stranki in denarno odmeno pri konkurenčni družbi. S tem je kršil 31., 32., 35., 36. in 37. člen ZDR. Bil je dolgoletni delavec pri toženi stranki, zato se je moral zavedati formalnosti pri postopku odpovedi. Vrhovno sodišče je v zadevah VIII Ips 192/2011 in VIII Ips 10/2009 zavzelo drugačno stališče kot sodišče druge stopnje. Pritožbeno sodišče je spremenilo dejanske ugotovitve o opravljanju dela tožnika le dve uri na teden pri drugem delodajalcu, brez da bi opravilo obravnavo. S tem je marginaliziralo tožnikovo kršitev. Ta ugotovitev je tudi protispisna, saj ni dokazov, ki bi potrjevali le dvourno tedensko delo pri konkurentu. Tožnik ni predlagal nobenega dokaza, po katerem bi po ugotovljeni kršitvi ravnal spoštljivo do tožene stranke, v to smer tudi niso bili izvedeni dokazi, zato je zaključek sodišča protispisen.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje o tožnikovem dvournem tedenskem opravljanju dela pri konkurenčnem podjetju. Tožnik je namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje podal trditve, da je delal dve ure tedensko pri konkurentu, ker je mislil, da si s tem izboljšuje zaposlitvene možnosti, potem ko mu je revident odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Revident pa tem ugotovitvam ni nasprotoval, zato so bile nesporne. Zato ugotovitev sodišča druge stopnje tudi ne more biti protispisna.

8. Ni prišlo do dopolnjevanja dokazne ocene pri presoji možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka po prvem odstavku 110. člena ZDR. Sodišče druge stopnje je presojo oprlo na ugotovitve sodišča prve stopnje, vendar jih je drugače materialnopravno uporabilo.

9. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR). To lahko stori, če če obstajajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 110. člena ZDR).

10. Ugotovljeno je bilo, da je bila tožniku redno odpovedan pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga 8. 7. 2010. Odpovedni rok bi se izteke l5. 12. 2010. Tožnik je v času odpovednega roka delal pri družbi T. d.o.o. na podlagi podjemne pogodbe, kar je bilo ugotovljeno v inšpekcijskem pregledu pri tej družbi 5. in 10. 11. 2010. Navedena družba opravlja isto dejavnost (izdelava toplotnih izmenjevalcev) kot revident in je zato zanj neposredna konkurentka. Tožnik je delal brez pisnega soglasja revidenta in trdil, da naj bi s tem reševal svoj eksistenčni položaj (izboljšal naj bi si možnosti za zaposlitev pri tem delodajalcu po izteku odpovednega roka) in da ni vedel, da s tem krši pogodbena določila. Zaradi kršenja konkurenčne prepovedi mu je revident 25. 11. 2010 izdal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti (22. in 23. člen pogodbe o zaposlitvi, 31., 32., 35., 36. in 37. člen ZDR). V njej je še navedel, da je razmerje med strankama v celoti porušeno, saj se revident ne more več zanašati na tožnika, katerega ravnanje predstavlja hudo škodljivo ravnanje zoper ekonomske in druge interese revidenta.

11. Revizija neutemeljeno izpodbija presojo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka po prvem odstavku 110. člena ZDR. Nižji sodišči sta enotno presodili, da tožnikovo ravnanje predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti v skladu 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR – obstoj odpovednega razloga je torej podan. Sodbi pa se razlikujeta v presoji drugega elementa po prvem odstavku 110. člena ZDR, ki je potreben za zakonitost izredne odpovedi. Po presoji Vrhovnega sodišča ta v obravnavani zadevi ne obstoji, zato je revident tožniku nezakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.

12. Odločilna okoliščina, ki vpliva na to, da bi lahko pogodbeni stranki vendarle nadaljevali delovno razmerje do izteka odpovednega roka, je dejstvo, da je tožniku že bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in da je kršitev storil v času odpovednega roka. Tožnik je namreč z njo poizkušal doseči zaposlitev pri drugem delodajalcu po prenehanju delovnega razmerja pri revidentu. Ta okoliščina pa pretehta pomen kršitve, teža same kršitve pa se zaradi tega zmanjša. Tožniku bi delovno razmerje zagotovo prenehalo z iztekom odpovednega roka, zaradi tega je do določene mere opravičljivo reševal svoj delovnopravni status za v prihodnje.

13. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.