Jedro

Namen čl. 221 ZD ni v tem, da bi se izbrisalo stare hipoteke, temveč v tem, da se naknadno najdeno premoženje zapustnika razdeli po prejšnjem sklepu o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog J. B. z dne 28. 7. 2008 za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Predlagatelj je namreč predlagal, da sodišče ugotovi, da spada v dodatno najdeno premoženje po pok. J. G. še terjatev, katero je imel le-ta do pravnega prednika, sedanjega predlagatelja na podlagi zastavne listine z dne 30. 7. 1987, vpisane pri nepremičnini parc. št. ..., ... in ... k.o. P. Sodišče prve stopnje pa je ob uporabi določbe I. odst. 221. čl. Zakona o dedovanju (ZD) ugotovilo, da predmetna terjatev ne more spadati v naknadno najdeno premoženje, saj je že bila plačana tako pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso podani. Predlagatelj namreč nima pravnega interesa, da bi uveljavljal svojo možnost izbrisa zastavne pravice na podlagi določb Zakona o dedovanju. Sodišče ga je še poučilo, da bo moral izbris te terjatve iz zemljiške knjige urediti na drug način. Obrazložil še je, da je podano pravno nasledstvo.

Zoper takšno odločitev se je pritožil predlagatelj po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz čl. 338 ZPP. Po mnenju pritožbe predstavlja zastavna pravica – (hipoteka) naknadno najdeno premoženje, ki v zapuščinskem postopku opr. št. D 473/91 po pokojnem G. J. še ni bila obravnavana in je zato treba zaradi tega premoženja izdati dodaten sklep o dedovanju. Na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju se bo ali izvensodno z zapisom ustrezne izbrisne pobotnice ali pa s sodnim pobotom izposlovala od dedinj vknjižba izbrisa zastavne pravice. Ker pa je samo predlagatelj trdil, da je dolg že poplačan, sodišče ne bi smelo sprejeti takšnega zaključka in odreči predlagatelju pravico do pravnega interesa.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo nista odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj, ki ni dedič po J. G. nima pravnega interesa, da bi na podlagi sklepa o naknadno najdenem premoženju po dol. I. odst. čl. 221 ZD imel pravni interes, da sodišče ugotovi, da spada v zapuščino po pokojnem še dodatno najdeno premoženje v obliki zastavne pravice - hipoteke naknadno najdenega premoženja. Pravni interes za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bi kvečjemu imeli dediči po Zakonu o dedovanju, da bi s tem pridobili eventuelno terjatev do pravnega naslednika T. I., to je dosedanjega predlagatelja J. B. in da bi od njega eventuelno uveljavljali to terjatev. Torej za dedovanje terjatve predlagatelj, ki ni dedič nima nobenega pravnega interesa. V kolikor pa želi na takšen način urediti izbris stare hipoteke na svoji nepremičnini, pa se predlagatelj ni poslužil pravilnega pravnega varstva. Predlagatelj zgolj predpostavlja, da bodo dediči, če bodo terjatev podedovali pristali na izvensodni izbris te terjatve v zemljiški knjigi. Torej ni namen 221. čl. Zakona o dedovanju izbris zastavne pravice, izključni namen te določbe je, da se v primeru naknadno najdenega premoženja ta zapuščina razdeli med dediče po prejšnjem sklepu o dedovanju.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da bo moral izbris stare hipoteke urediti predlagatelj na drug primeren način (odvetnik glej Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1). Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj kot že obrazloženo, ni namen določbe I. odst. 221. čl. Zakona o dedovanju, da bo neka oseba, ki ni dedič prišla do izbrisa zastavne pravice pa da po drugi strani dolga celo ne bi odplačala.

Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. tč. 365. čl. ZPP pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišču se niso pripetile absolutne bistvene kršitve ZD in ZPP.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.