Jedro

Ker iz podatkov sodnega spisa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je sodišče ob odpravi plačilnega naloga že prejelo pooblastilo za zastopanje tožnice, je Vrhovno sodišče, tudi v izogib kršitvi pravice iz 23. člena Ustave RS (pravica do sodnega varstva) v dvomu odločilo v korist tožnice in štelo, da je pooblastilo že prispelo na sodišče in bi ga torej moralo upoštevati. V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa bi sodišče torej moralo plačilni nalog vročati tožničini pooblaščenki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 60/2015-18 z dne 4. 3. 2015 se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v povezavi s 105.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) postopek s tožbo zoper odločbo direktorice Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig, št. 720-85/2013/113 z dne 8. 10. 2014 (s katero je bila zavrnjena tožničina prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora, ker njene zdravstvene težave niso takšne narave, da ne bi bila zmožna prestajati kazni), ustavilo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa); zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka - te točke izreka izpodbijanega sklepa tožnica s pritožbo ne izpodbija); na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) tožnici dne 22. 1. 2015 izdalo plačilni nalog z ustreznim pravnim poukom. Tožnica takse ni plačala. Plačilo takse je procesna predpostavka za nadaljnje obravnavanje tožbe. Zaradi neplačila sodne takse je sodišče na podlagi 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 štelo, da je tožnica tožbo umaknila.

3. Zoper navedeno prvostopenjsko sodbo je tožnica po svoji pooblaščenki vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Sodišče je plačilni nalog z dne 22. 1. 2015 vročalo v nasprotju z določbo 137. člena ZPP, saj bi ga moralo vročiti pooblaščenki tožnice. Upravno sodišče je namreč pooblastilo tožničine pooblaščenke prejelo istega dne (22. 1. 2015) kot je izdalo sporni plačilni nalog. Če bi bil plačilni nalog vročen pooblaščenki, do ustavitve postopka ne bi prišlo. Tožnica je zaradi svoje pravne neukosti zaprosila za oprostitev plačila sodne takse pred napačnim sodiščem (Okrožnim sodiščem v Ljubljani), ki pa prošnje pristojnemu sodišču ni pravočasno poslalo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka v upravnem sporu, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP.

6. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je sodišče plačilni nalog za plačilo sodne takse I U 60/2015-8 z dne 22. 1. 2015 istega dne poslalo neposredno tožnici na naslov začasnega prebivališča, s posebno prošnjo Upravi ZPKZ Ig, da ji plačilni nalog vročijo. Istega dne (22. 1. 2015) je sodišče prejelo tudi pooblastilo tožničine pooblaščenke odvetnice A. A. 7. Iz sodnega spisa ni razvidno, ali je pooblastilo prispelo na sodišče že pred odpravo spornega plačilnega naloga. Kot izhaja iz pojasnil prvostopenjskega sodišča na predložitvenem poročilu, pooblastilo za zastopanje tožnice ob izdaji in vročanju plačilnega naloga še ni bilo popisano v spisu, iz česar je mogoče sklepati, da je na sodišče že prispelo.

8. Ob takem dejanskem stanju ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je sodišče ob odpravi plačilnega naloga že prejelo pooblastilo za zastopanje tožnice, je Vrhovno sodišče, tudi v izogib kršitvi pravice iz 23. člena Ustave RS (pravica do sodnega varstva) v dvomu odločilo v korist tožnice in štelo, da je pooblastilo že prispelo na sodišče in bi ga torej moralo upoštevati. V skladu s citirano določbo prvega odstavka 137. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa bi sodišče torej moralo plačilni nalog vročati tožničini pooblaščenki.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 ter 8. točko prvega odstavka 339. člena ZPP prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da opravi nov postopek.

10. Ker je Vrhovno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo že zaradi procesne kršitve, se do zatrjevane kršitve o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki se nanaša na postopek v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse za tožbo, ni posebej opredeljevalo.