Jedro

Pravilo vezanosti na kazensko obsodilno sodbo zaradi identitete dejanskih stanj, na katero se pritožba sklicuje, v predmetnem postopku ne pride v poštev. Tožnik ne zahteva odškodnine od obsojencev, temveč svoj zahtevek temelji na kolektivnem nezgodnem zavarovanju oseb, ki ga je sklenil tožnikov delodajalec s toženo stranko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo 250.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2010 dalje (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 30,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal tožnik. Izpodbijano sodbo je sodišče izdalo brez obravnave, čeprav se tožnik ni odpovedal pravici do izvedbe naroka in tudi ne izvedbi predlaganih dokazov. Sodbo je izdalo preuranjeno. Ključno dejstvo v predmetni zadevi je, da je bil tožnik 21. 8. 2010 žrtev kaznivega dejanja poskusa uboja v sostorilstvu, ko sta ga dva storilca udarila z lesenim kijem po glavi. Na to ugotovitev je pravdno sodišče vezano. Temelj tožbenega zahtevka tožeče stranke je podan, sodišče mora odločati le o višini postavljenega tožbenega zahtevka. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma so si med seboj v nasprotju. Glede na trditveno podlago obeh strank, bi sodišče moralo izvesti predlagane dokaze.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ne da bi se tožeča stranka tej pravici odpovedala, je protispisen. Obe stranki (tudi tožnik(1)), zato je smelo sodišče prve stopnje na podlagi 279.a člena ZPP(2) odločiti brez (ponovne) glavne obravnave. Po podatkih spisa je namreč sodišče prve stopnje pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo opravilo 11. 5. 2015(3), narok pa je preložilo zaradi pribave kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 66590/2010. Že na tem naroku je bilo (očitno) dogovorjeno, da bosta stranki po vpogledu v kazenski spis, sodišče obvestili o potrebnosti (nove) glavne obravnave(4). Posledično ni podana uveljavljena bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (nepravilna uporaba 279.a člena ZPP).

6. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in niso samo s sabo v nasprotju. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zagrešeni absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima za stališče, na katerem temelji odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnika, da je zavarovalno jamstvo tožene stranke izključeno, popolne, jasne in prepričljive razloge. Zgrešeno je tožnikovo stališče, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, da je v predmetnem postopku ključno, da je bil tožnik žrtev kaznivega dejanja poskusa uboja. Bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) pa pritožba ne uveljavlja konkretizirano.

7. S kazensko sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 66590/2010 sta bila A.A. in B.B. pravnomočno spoznana za kriva storitve poskusa kaznivega dejanja uboja C.C. (tožnika), vendar pa tožnik, kot pravilno pojasni že sodba, ne zahteva odškodnine ob obsojencev, temveč svoj zahtevek temelji na kolektivnem nezgodnem zavarovanju oseb, ki ga je sklenil tožnikov delodajalec (K. d.o.o.) s toženo stranko.

8. Pravilo vezanosti na kazensko obsodilno sodbo zaradi identitete dejanskih stan(5), na katero se očitno pritožba smiselno sklicuje, v predmetnem postopku ne pride v poštev.

9. Sodba materialnopravno pravilno presoja utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi določb sklenjene zavarovalne pogodbe, katere sestavni del so splošni pogoji. Nosilni razlog sodbe za zavrnitev tožbenega zahtevka je, da je zavarovalno jamstvo tožene stranke izključeno. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb z oznako PG-NE/04-12 (v nadaljevanju Splošni pogoji), kot pravilno obrazloži sodba, določajo, da so iz zavarovanja izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov na zavarovanca, če je ob nezgodi imel v krvi več kot 21,6 mil. mola. več kot 1 promil alkohola (10. točka prvega odstavka 9. člena). Sodba zato materialnopravno pravilno, kot ključno upošteva ugotovitev, ki temelji na laboratorijskih izvidih krvi, odvzete tožniku ob sprejemu v SB Novo mesto, da je tožnik imel v krvi 55,59 mmol/1 oziroma kar 2,0179 promila alkohola v krvi (postavljena je bila diagnoza akutni alkoholni opoj), čemur pritožba ne nasprotuje. Ker je tožnik ob škodnem dogodku v krvi imel več kot 21,6 mil. mola oziroma več kot 1 promil alkohola, sodba materialnopravno pravilno zaključi, da velja domneva, da je do nezgode tožnika prišlo zaradi delovanja alkohola. Prepričljivim in pravilnim razlogom sodbe, da gre, glede na Splošne pogoje za neizpodbojno domnevo (13., 14. točka obrazložitve), pritožba ne nasprotuje. Nepravilnost odločitve pritožba očitno (zmotno gradi) le na „vezanosti pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo“.

10. Izvedba dokazov, ki jih je predlagal tožnik, ne bi mogla privesti do drugačne ugotovitve odločilnega dejstva, to je, da je tožnik ob škodnem dogodku v krvi imel več kot 21,6 mil. mola alkohola, zato je sodišče prve stopnje pravilno druge dokaze zavrnilo kot nepotrebne. Opustitev izvedbe dokazov nima za posledico niti nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, niti zatrjevane procesne kršitve.

11. Po navedenem uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker ni razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. Op. št. (1): Sporočilo tožeče stranke 18. 6. 2015, v katerem tožeča stranka sodišče obvešča, „da lahko v tej pravdni zadevi odloči po stanju spisa in da ni potrebno razpisati naroka za glavno obravnavo.“ Op. št. (2): Prvi odstavek navedenega člena se glasi: „S soglasjem strank lahko sodišče o sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta.“ Op. št. (3): Na njej je sprejelo dokazni sklep in vpogledalo listine v spisu, obravnavo pa preložilo na nedoločen čas zaradi pribave kazenskega spisa.

Op. št. (4): Zapis v zapisniku, da „bosta stranki sodišču sporočili ali se odpovedujeta glavni obravnavi oziroma ali naj sodišče razpiše glavno obravnavo“.

Op. št. (5): Po določbi 14. člena ZPP je sodišče, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.