Jedro

Prenos stvarne pravice povzroči šele razpolagalni pravni posel, izjava, v praksi poimenovana tudi zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se s p r e m e n i, tako da se ugovoru ugodi, sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 2440/2002 z dne 18.2.2003 se r a z v e l j a v i in se pri parc. št. 941/11 v vl. št. 592 k.o. Š. zavrne vknjižba služnostne pravice postavitve telekomunikacijskega kabla, hoje in vožnje z vozili ter opravljanja potrebnih posegov zaradi vzdrževanja in morebitnih popravil TK kabla v korist T. S. d.d., in njegovih pravnih naslednikov.

Odreja se izbris zaznambe vložene pritožbe in ugovora ter izbris vpisa, na katerega se je pritožba nanašala.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 2440/2002 z dne 18.2.2003 ostane v veljavi.

Zoper sklep se pritožuje E.J., lastnica parc. št. 914/11, vpisane v vl. št. 592 k.o. Š., zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je zemljiškoknjižna referentka sledila predlagatelju in kot temelj vpisa navedla, da se služnost vknjižuje na podlagi pogodbe o služnosti št. 101 za vstop in uvedbo služnosti zaradi izgradnje in vzdrževanja telekomunikacijskega kabla, čeprav bi morala kot temelj vpisa navesti, da se služnost vknjižuje na podlagi pogodbe št. 101 za vstop v posest zaradi polaganja in vzdrževanja optičnega telekomunikacijskega kabla. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je hotela kot lastnica nepremičnine predlagatelju samo omogočiti polaganje telekomunikacijskega kabla proti plačilu, medtem ko se pogodbeni stranki o stvarnopravnih upravičenjih nista dogovorili. Res je sicer, da je predlagatelj poskušal v prvih pogovorih z lastnico nepremičnine vnesti v pogodbo tudi določilo o dovolitvi vknjižbe služnostne pravice, vendar je vseskozi zavračala podpis takšnih vzorcev pogodb. V priloženem vzorcu enega od prvo ponujenih osnutkov pogodbe je s primerjanjem posameznih členov pogodb videti prvotno namero predlagatelja v naslovu pogodbe (pogodba št. 101 za vstop v posest in uvedbo služnosti,....) in v 6. členu osnutka pogodbe, ko se predlagatelj zavezuje nositi vse stroške v zvezi z vpisom služnosti v zemljiški knjigi. Ker se kot lastnica nepremičnine s tem ni strinjala, je predlagatelj v pogodbi z dne 30.5.2005 ( pravilno 17.6.2002) to izpustil in upošteval njeno voljo, da ne dovoli ustanovitve in vknjižbe kakršnihkoli stvarnih pravic, še posebej pa ne služnostne pravice. Sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da sta se pogodbeni stranki v 5. členu pogodbe dogovorili o služnostni pravici. V kolikor bi to držalo, bi pogodbeni stranki v pogodbo vnesli določilo o ustanovitvi služnosti z zemljiškoknjižnim dovolilom, o dobi trajanja služnosti, o plačilu nadomestila za služnost, o tem kdo bo vložil predlog za vknjižbo služnosti v zemljiški knjigi, kdo bo kril stroške .... Iz pogodbe ni sporno, da predlagatelj lahko položi in vzdržuje TK kabel, ne pa obstoj služnostne pravice oz. namen njene ustanovitve. Pritožnica ponavlja, da ni šlo za dogovor o ustanovitvi služnosti, ampak za dovolitev položitve telekomunikacijskega kabla. Pogodbo je podpisala na prigovarjanje in vztrajanje predlagatelja, zato bi morala biti kot šibkejša stranka deležna pravnega varstva, saj je evidentno, da se izjavi pogodbenih strank o obstoju služnosti ne krijeta in zato o tem dogovor ni bil nikoli dosežen.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se pritožnica v pritožbi utemeljeno sklicuje na kršitev materialnopravnih določb Zakona o zemljiški knjigi (ZZK, Ur. l. RS, št. 33/95, ki se v danem primeru še uporablja). Po 86. členu ZZK sodišče dovoli vpis le, če so izpolnjene zakonsko določene predpostavke, med katerimi je po določbi 4. točke 1. odst. tega člena določeno, da mora utemeljenost zahtevka za vpis izhajati iz vsebine listine. To pomeni, da se v zemljiški knjigi lahko vpisi pravic opravijo le, če so utemeljeni s predloženimi listinami, ki izkazujejo pravni naslov za pridobitev ali prenehanje pravice. 21. čl. ZZK določa, da se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je v obravnavani zadevi zemljiškoknjižna referentka očitno sledila predlagateljevi navedbi (napačne) pogodbe št. 101 o služnosti za vstop in uvedbo služnosti zaradi izgradnje telekomunikacijskega kabla na odseku S.-D.-Š.-K.-B. faza S.-Š., namesto pravilno pogodbe št. 101 za vstop v posest zaradi polaganja optičnega telekomunikacijskega kabla na prej navedenem odseku, ki je bila overjena pri notarju Š.A. v L. dne 17.6.2002 pod št. Ov 3607/02. To pojasnjuje tudi v pritožbi ponovljene ugovorne navedbe pritožnice, da je zavrnila prvotni predlog pogodbe z dovoljenjem vknjižbe služnostne pravice v korist predlagatelja na njej lastni nepremičnini, parc. št. 914/11 k.o. Š., in je s podpisano pogodbo z dne 17.6.2002 predlagatelju T.S. d.d. L. (in njegovim pravnim naslednikom) le dovolila polaganje TK kabla, hoje in vožnje z vozili ter opravljanje potrebnih posegov zaradi vzdrževanja in morebitnih popravil TK kabla na njej lastnem zemljišču, parc. št. 914/11, vpisani v vl. št. 592 k.o. Š. (5. člen pogodbe). Povzeti zapis 5. člena pogodbe z dne 17.6.2002 bi sicer (po vsebini) lahko predstavljal dogovor pogodbenih strank o ustanovitvi (neprave) stvarne služnosti v korist predlagatelja in njegovih pravnih naslednikov, vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da prenos stvarne pravice povzroči šele razpolagalni pravni posel, izjava, v praksi poimenovana tudi zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula). ZZK, ki se v obravnavani zadevi še uporablja, vsebine tega zemljiškoknjižnega dovolila izrecno sicer ni urejal, vendar ni dvoma, da je taka vsebina izjave volje lastnika, da dovoljuje vknjižbo stvarne služnosti na svoji nepremičnini, potrebna. V zvezi s tem je opozoriti na komentar ZZK (Nina Plavšak et al., Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV, Ljubljana 1998, stran 111-120 in 127-129). Zemljiškoknjižno sodišče v postopku odločanja o vpisu ne more odločati o predhodnem vprašanju ali obstaja pravno dejstvo (razpolagalni posel), na katerega pravo veže nastanek oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Ker v obravnavani zadevi iz pogodbe z dne 17.6.2002 tudi potrebno zemljiškoknjižno dovolilo (za vknjižbo služnostne pravice) ne izhaja, niti ni predlagatelj o tem predložil posebne listine, je bilo v postopku na prvi stopnji materialnopravno napačno odločeno, ko je bilo predlogu ugodeno. Sodišče prve stopnje bi moralo predlog za vpis zavrniti. Ker je ravnalo drugače in ker je z izpodbijanim sklepom obdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke, je bilo treba pritožbi ugoditi, prav tako ugovoru in sklep zemljiškoknjižne referentke razveljaviti, predlog za vpis zavrniti in hkrati odrediti ustrezne izbrise zaznamb, vloženih pritožb in vpisa (3. točka 95. člena ZZK).