Jedro

Zatrjevanje dejstva, da je dolžnik po nastanku izvršilnega naslova za upnika opravil neko storitev, ni navajanje takega dejstva, ki bi povzročilo prenehanje upnikove denarne terjatve.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi notarskega zapisa opr. št. Sv 336/2000 z dne 18.5.2000 zaradi izterjave 4.600,000 SIT s pripadki. Proti sklepu o izvršbi ugovarja dolžnik in v ugovoru navaja, da sta stranki izvršilnega postopka 6.7.1998 sklenili pogodbo za izvajanje gradbeno obrtniških del. Med opravljenimi deli in plačili upnika je dejansko nastala razlika, glede katere sta se dogovorila predvsem, da bo dolžnik na podlagi že prej navedene pogodbe dodatno zgradil prizidek k stanovanjski hiši, ki obsega garažo in klet. V času sklepanja notarskega zapisa je dolžnik že začel z deli na prizidku, notarski zapis pa je bil sklenjen zato, da se dolžnikova obveznost utrdi, torej da bo zanesljivo končal že začeta dela. Dolžnik je prizidek dokončal v mesecu avgustu 2000. Vrednost prizidka je 4,900.000,00 SIT, medtem ko upnik očitno ta dela ocenjuje le na 400.000,00 SIT, saj z izvršbo zahteva 4,600.000,00 SIT. Dolžnik zatrjuje, da je terjatev upnika prenehala na podlagi dejstva (zgraditev prizidka), ki je nastopilo po izvršljivosti notarskega zapisa, kar je razlog za ugovor po 8. točki 55. člena ZIZ. V odgovoru na ugovor upnik navaja, da je dejanska situacija popolnoma drugačna od tiste, ki jo zatrjuje dolžnik. Dolžnik je zgradil za upnika zgolj garažo in to pred sklenitvijo notarskega zapisa. Znesek iz zapisa je v izvršbi zmanjšan za 400.000,00 SIT zaradi dobave vodovodnih pip. Vsa dolžnikova opravila za upnika so poravnana in upoštevana. Sklenjen notarski zapis oziroma poravnava ima moč pripoznave dolga. Ugovor dolžnika je le zavlačevalni manever. Ugovor ni utemeljen. Dolžnik uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po navedeni točki prepreči izvršbo dejstvo, zaradi katerega je prenehala terjatev in ki je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova. Dejstvo, zaradi katerega naj bi prenehala upnikova terjatev, je dolžnikova dodatna izgradnja prizidka za upnika v vrednosti 4,900.000,00 SIT. Upnik to dejstvo oziroma to trditev zanika. Ne glede na resničnost ali neresničnost navedene trditve pritožbeno sodišče ugotavlja, da to dejstvo ni tako, ki bi povzročilo prenehanje upnikove denarne terjatve. Sama izgradnja prizidka k stanovanjski hiši nima za posledico prenehanje upnikove denarne terjatve. Tako posledico bi imela lahko morda le trditev, da je po podpisu notarskega zapisa oziroma poravnave med strankama prišlo do izvenpravdnega pobota medsebojnih denarnih terjatev. Dolžnik ne navaja ničesar o pobotu, predvsem pa ne navaja, da bi upniku že izjavil, da pobotuje svojo terjatev do upnika z upnikovo terjatvijo, ki je predmet tega izvršilnega postopka (337. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Dolžnik torej z zatrjevanjem, da je za upnika opravil neko storitev, ne navaja ustreznega razloga, ki bi preprečil izvršbo, zato je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka, da je ugovor neutemeljen. Glede na to ga je bilo treba zavrniti in sklep o izvršbi potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).