Jedro

V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZTuj določenih listin. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da identiteta tožnika (kot prosilca za mednarodno zaščito) ni ugotovljena, sicer pa pritožba te ugotovitve niti ne izpodbija. Na tej podlagi je pravilna ocena tožene stranke in presoja sodišča prve stopnje o tem, da je podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 17. 6. 2011. Z navedenim sklepom je tožena stranka iz razloga prve alineje prvega odstavka 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce Postojna, do prenehanja razloga, vendar najdlje za tri mesece z možnostjo podaljšanja še za en mesec, in sicer od dne 16. 6. 2011 od 15.00 ure do 16. 9. 2011 do 15.00 ure.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da je podan razlog za omejitev gibanja po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ (zaradi ugotavljanja istovetnosti). Ugotavlja tudi, da tožena stranka pri svoji odločitvi ni prekoračila meje prostega preudarka in da je bil ta uporabljen v skladu z namenom zakona. Zdravstvena oskrba je tožniku v Centru zagotovljena.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Postopek je bil kršen, ker ni bil izveden dokaz z izvedencem medicinske stroke - psihiatrom in ker niso bile opravljene poizvedbe pri lečečem zdravniku. Tožnik ima hude psihološke težave. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sodba prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Z odločitvijo in razlogi se pritožbeno sodišče strinja.

7. V določbi 51. člena ZMZ so taksativno našteti razlogi, zaradi katerih se prosilcu lahko začasno omeji gibanje. Eden izmed razlogov je tudi ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil. Po določbi 75. člena Zakona o tujcih (ZTuj) tujec dokazuje istovetnost s potno listino, osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino, ki je državi tujca predpisana in s katerim lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, osebno izkaznico za tujca, z malo obmejno izkaznico ali drugo dano listino, ki jo je izdal državni organ, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. 8. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZTuj določenih listin. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da identiteta tožnika (kot prosilca za mednarodno zaščito) ni ugotovljena, sicer pa pritožba te ugotovitve niti ne izpodbija. Na tej podlagi je pravilna ocena tožene stranke in presoja sodišča prve stopnje o tem, da je podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.

9. Tožena stranka je tudi po presoji pritožbenega sodišča v zadostni meri obrazložila dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka. Izhajala je iz ugotovitve, da je mogoče le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce preprečiti zlorabo postopka, saj je ugotovila (teh ugotovitev pa tožnik ne izpodbija), da je tožnik v postopku namerno prikrival svoje osebne podatke in namerno lažno odgovarjal na zastavljena vprašanja. Upoštevalo je tudi, da se je prosilec po lastnih izjavah, po odhodu iz izvorne države nahajal v Tuniziji, Turčiji, Italiji, iz spisovne dokumentacije pa tudi izhaja, da se je zadrževal tudi na Hrvaškem. Z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav, po mnenju tožene stranke tožnik kaže na izrazito begosumnost, zato je omejitev na Center za tujce nujna tudi s tega razloga. Pravilna je zato tudi ocena sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni prekoračila meje prostega preudarka.

10. Že sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni ugovor glede težav z zdravjem. Pravilno je navedlo, da je tožniku zagotovljena zdravstvena oskrba in da je stvar presoje lečečega zdravnika, ali bi bilo tožnika treba premestiti drugam. Dokazna predloga tožnika za postavitev izvedenca psihiatra in za zaslišanje lečečega zdravnika sta bila (tudi) po presoji pritožbenega sodišča premalo konkretizirana, saj tožnik ni pojasnil, katera odločilna dejstva naj bi bila ugotovljena z obema predlaganima dokazoma in kako naj bi to vplivalo na izpodbijani ukrep. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo oba dokazna predloga.

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.