Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči, dovolj konkretiziran in v skladu z načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave RS.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči, dovolj konkretiziran in v skladu z načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave RS?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči. 2. Sodišče druge stopnje je udeleženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

3. Udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlog vlaga pravočasno v dveh različnih vlogah po treh različnih pooblaščencih in postavlja v obeh vlogah tudi vsebinsko različna vprašanja. V predlogu, vloženem 27. 12. 2018 (po pooblaščencu A. A.), predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali večje število vlog, obsežnost vlog in negativna (tudi žaljiva) vsebina vlog stranke pred sodiščem prve stopnje že predstavlja značajsko napako – patološko nagnjenost k tožbarjenju (kverulanstvo), zaradi katerega se stranki (posamezniku) skladno s 44. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) delno odvzame poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči (kršitev 44. člena ZNP)? 2) Navezujoč se na prvo vprašanje, ali je zgoraj izpostavljena značajska napaka – nagnjenost k tožbarjenju – razlog za delni odvzem poslovne sposobnosti na podlagi 44. člena ZNP (za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči), če ta značajska napaka nima konkretnih negativnih posledic v pravni sferi posameznika in konkretno ne ogroža njegovih pravic in pravnih koristi, ki jih uveljavlja pred sodiščem oziroma s svojimi vlogami in z zahtevki pred sodišči v bistvenem še vedno dosega zahtevano pravno varstvo svojih pravic in pravnih koristi (kršitev 44., 47., člena ZNP, 21. in 22. člena Ustave RS – v nadaljevanju URS)? 3) Navezujoč se na prvi dve vprašanji, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči v smislu 44. člena ZNP zaradi številnih vlog, obsežne vsebine vlog in/ali žaljive vsebine ustrezen, primeren in sorazmeren ukrep (načelo sorazmernosti 2. člena URS) zoper ustavne in zakonske pravice posameznika; še zlasti če ta značajska napaka nima konkretnih negativnih posledic v pravni sferi posameznika (kršitev sorazmernosti ukrepa – 2. člen URS)? 4) Ali je delni odvzem poslovne sposobnosti „za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči“ dovolj konkretiziran (kršitev sorazmernosti ukrepa – 2. člen URS)? Navaja, da večina postopkov pred sodišči temelji na odkupu terjatev, glede žalitev in ponavljanj pa gre za njegovo pravico do svobodnega izražanja po 39. členu URS. Tudi v drugih postopkih je bilo ugotovljeno, da pri udeležencu niso podani znaki kverulanstva in mu sodišče ni odreklo poslovne sposobnosti. Sodišči sta kršili 44. in 47. člen ZNP, 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, 2., 14., 21., 22., 23., 34., 35., 39., 49. in 74. člen URS ter 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Glede prvega vprašanja navaja, da je nezakonit delni odvzem poslovne sposobnosti zgolj zaradi številnosti vlog, ne da bi sodišči pri tem opravili podrobno analizo podanih tožb in vlog v smislu njihove potrebnosti. Sodišči navajata zgolj pavšalno identičnost teh vlog, čeprav je identičnost posledica podobnih primerov, ki izhajajo iz udeleženčevega odkupa terjatev, pri tem pa ne ugotavljata, ali udeleženec z njimi škoduje svojim pravicam in pravnim koristim. Pritožbeno sodišče tudi ni pojasnilo, zakaj je predlagani dokaz (pribava in vpogled v vse spise, ki jih vsebuje poročilo Upravnega sodišča, da se preveri, kdo je podpisoval vloge in se vpogleda v same zadeve) nepomemben. Glede drugega vprašanja navaja, da pritožbeno sodišče ne ugotavlja, ali udeleženčevo ravnanje konkretno vpliva na varstvo njegovih pravic in pravnih koristi in ali si udeleženec s svojim ravnanjem povzroča škodo pri njihovem varstvu. Izpostavi le škodo, ki si jo je povzročil s kaznimi zaradi žalitev. Izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, še toliko bolj, ker je bilo v drugih postopkih ugotovljeno, da je udeleženec sposoben sodelovanja v postopkih in ker CSD v mnenju ni videl potrebe po odvzemu poslovne sposobnosti, udeleženec pa ima v svojih postopkih tudi uspeh. Nosilni razlog odločbe je številnost vlog in žaljiva vsebina. Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bilo postopek razumno začeti in udeleženca ni zaslišalo celovito. Glede tretjega vprašanja navaja, da je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki, nesorazmeren poseg. Žaljive vloge so podvržene odškodninskemu in kazenskemu pravnemu varstvu, ne morejo pa biti razlog za odvzem poslovne sposobnosti, še posebej glede na to, da udeležencu zaradi njegovega ravnanja ni nastala nobena konkretna škoda glede njegovih pravic in pravnih koristi. Udeležencu je bila kršena pravica do svobode izražanja (sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS Up 1138/12 z dne 14. 5. 2015 in Evropskega sodišča za človekove pravice Oberschlik proti Avstriji z dne 23. 5. 1991, Mamere proti Franciji z dne 14. 5. 2015, Wingerter proti Nemčiji z dne 21. 3. 2002 in Application no. 43718/98). Skrbnik ne bo mogel ustrezno zastopati udeleženca oziroma skrbeti za upravljanje dolgov njegove družbe. Glede četrtega vprašanja uveljavlja, da je opredelitev „za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki“ preširoka, ker zajema tudi vse druge situacije, ko udeleženec ni stranka postopka pred sodiščem, ampak nastopa kot priča ali sodni tolmač. Udeleženec je namreč sodni tolmač v Luxemburgu, zato izpodbijana odločitev posega tudi v njegovo pravico opravljanja tega poklica. Sodišče bi moralo v izreku opredeliti, da gre za področja, povezana s pravdno oziroma procesno sposobnostjo nastopanja in vlaganja vlog in rednih ter izrednih pravnih sredstev pri sodiščih. Uveljavlja odstop od sodne prakse in se sklicuje na sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 211/94, II Ips 11/2015 in II Ips 306/2011, odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3136/2014, II Cpg 1654/2014 (pravilno II Cpg 1651/2014 – opomba Vrhovnega sodišča), I Cp 340/2003, I Cp 1291/2013, II Cp 1971/2015, I Cp 2917/2013, I Cp 1985/2014, II Cp 1300/2014, I Cp 140/2012, II Cp 4237/2011, I Cp 1920/2012 in I Cp 1914/2011, odločbe Višjega sodišča v Celju Cp 80/2009 in Cp 182/2009, sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 654/2017 in sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 975/2014. 4. V predlogu, vloženem 28. 12. 2018 (po pooblaščencema D. D. in T. T.), pa udeleženec predlaga dopustitev revizije zaradi napačno uporabljenega 44. člena ZNP in kršitve načela sorazmernosti (2. člen URS), pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (24. člen URS) ter pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS). Uveljavlja odstop od sodne prakse (na katero se je skliceval že v pritožbi) glede stališča, da mnenje izvedenca pomeni le strokovno pomoč sodišču pri odločanju, sodišče pa mora upoštevati vse ostale okoliščine in dejstva (zlasti načelo sorazmernosti). V zvezi s tem se sklicuje tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1300/2014 z dne 28. 5. 2014 in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 306/2011 z dne 1. 12. 2011. Navaja, da številni postopki in številne vloge (tudi morebitne žaljive), ki jih navaja sodišče, ne pomenijo, da udeleženec ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi. Udeleženec je v več kot 90 % uspešen (prilaga odločitve sodišč v njegovo korist), kar je potrdil tudi CSD Ljubljana – Center, ki je predlogu za delni odvzem poslovne sposobnosti nasprotoval. Veliko število postopkov je pripisati udeleženčevi poslovni dejavnosti, ker uveljavlja poplačilo terjatev v pravdnih postopkih zaradi neplačnikov. Sodišče bi moralo pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti upoštevati zgolj pravice in koristi udeleženca, ne pa številnosti postopkov, pri tem pa ni upoštevalo njegove uspešnosti.

5. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da gre za en predlog, čeprav udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije v dveh različnih vlogah (vloženih 27. 12. 2018 in 28. 12. 2018) in po treh različnih pooblaščencih, saj ga v obeh primerih vlaga v isti zadevi (zoper isti sklep sodišča druge stopnje v zvezi z istim sklepom sodišča prve stopnje).

6. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).