Jedro

Ker tožena stranka kljub drugačnim, na spletnih straneh objavljenim podatkom o delegiranju tožnika za sojenje na posameznih nogometnih tekmah v času njegovega bolniškega staleža v mesecu avgustu in septembru 2010 ni uspela dokazati, da je tožnik na navedenih nogometnih tekmah tudi dejansko sodil, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala zakonskega razloga za podajo izredne odpovedi iz osme alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ki ga je v odpovedi očitala tožniku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik sam krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 18. 10. 2010 in tožniku od navedenega datuma dalje priznalo pravice iz delovnega razmerja ter toženi stranki naložilo plačilo nadomestila plače in tožnikovih stroškov postopka, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil v odpovedi očitano kršitev, to je, da v času odsotnosti z dela zaradi poškodbe v mesecu avgustu in septembru 2010 ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in v tem času opravljal pridobitno delo s sojenjem na večih nogometnih tekmah.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in v njej sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da sodišče neutemeljeno ni sledilo njenemu dokaznemu predlogu o pribavi originalnih izvodov zapisnikov nogometnih tekem s strani Medobčinske nogometne zveze P., iz katerih bi bili razvidni podpisi sodnikov in delegatov na tekmah, s takim ravnanjem pa je brez ustrezne obrazložitve neutemeljeno soglašalo tudi sodišče druge stopnje. Glede sojenja na tekmi NŠ P. D. in NK B. se je sodišče neutemeljeno sklicevalo na izpovedbo priče G., ki je bil pristojen le za delegiranje sodnikov na nižjem nivoju, ne pa na državnem nivoju Nogometne zveze Slovenije. Za ta nivo pa so ugotovitve sodišča o zamenjavah sodnikov v nasprotju z izpovedbo priče D. Č., da takšne zamenjave sodnikov niso dopustne. Poleg tega je sodišče neutemeljeno dopustilo, da je tožnik sporno odpoved po vsebini izpodbijal šele na prvem naroku za glavno obravnavo, namesto že v sami tožbi.

4. Tožnik je na revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo na podlagi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišče je na podlagi izvedbe številnih dokazov in zaslišanj prič ugotovilo, da je na nižjih nivojih nogometnih tekem v praksi prihajalo do pogostih, tudi neevidentiranih, menjav sodnikov na posameznih tekmah. Tako je sodišče ugotovilo, da je priča G., ki je bil pooblaščen za delegiranje sodnikov na nogometnih tekmah lokalnega nivoja, bil s strani tožnika obveščen o njegovi poškodbi in bolniškem staležu, pa je tožnika v tem obdobju vseeno določal za sojenje na posameznih tekmah, da bi tako tožnik izpolnil formalne pogoje za opravljanje sodniškega izpita višjega ranga. Hkrati je bilo med njima dogovorjeno, da si tožnik sam ureja zamenjave za sojenje na posameznih tekmah. Priče so potrdile, da je do teh zamenjav prišlo in da zamenjave tudi v zapisnikih tekem dejansko niso bile evidentirane. Tako je tudi priča G. potrdil, da je namesto tožnika sodil tudi na tekmi med NŠ P. D. in NK B., čeprav iz kopije zapisnika tekme to ni bilo razvidno, ker je na zapisniku podpisal tožnika.

8. Ob takih ugotovitvah je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za pridobitev originalnega zapisnika navedene in ostalih nogometnih tekem, saj tudi izvedba tega dokaza ne bi mogla privesti do drugačnega zaključka od ugotovitve, da ni dokazano, da je navedene tekme sodil tožnik. Prav tako ne gre za nasprotja med zapisnikom o zaslišanju priče D. Č., ki je izpovedal, da bi moral biti po pravilih Nogometne zveze Slovenije na zapisniku tekme naveden sodnik, ki je tekmo dejansko sodil, in ugotovitvijo sodišča, da se je v praksi dogajalo drugače, saj je imelo sodišče za tako ugotovitev podlago v drugih izvedenih dokazih. Tako revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

9. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati tožnikovih navedb, ki jih je glede utemeljenosti sporne izredne odpovedi podal šele na prvem naroku za glavno obravnavo, namesto da bi jih navajal že v tožbi. Na podlagi 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za odločitev in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev navedenih dejstev. To torej velja tudi za tožečo stranko in vsa tako navedena pravno pomembna dejstva mora sodišče pri izdaji sodbe upoštevati. Glede na to je sodišče utemeljeno upoštevalo vse tožnikove navedbe, ki so bile podane do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo, ne glede na to, ali so bile podane v tožbi, ali pa na samem naroku.

10. Na podlagi drugega odstavka 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo. Ker tožena stranka kljub drugačnim, na spletnih straneh objavljenim podatkom o delegiranju tožnika za sojenje na posameznih nogometnih tekmah v času njegovega bolniškega staleža v mesecu avgustu in septembru 2010 ni uspela dokazati, da je tožnik na navedenih nogometnih tekmah tudi dejansko sodil, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala zakonskega razloga za podajo izredne odpovedi iz osme alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ki ga je v odpovedi očitala tožniku. To je, da tožnik s sojenjem na nogometnih tekmah ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika oziroma, da je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni opravljal pridobitno delo, ker je bilo sojenje nogometnih tekem sicer honorirano. Zato je utemeljeno presodilo, da sporna izredna odpoved ni bila zakonita.

11. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.