Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve in zato tudi niso pomembna za pravilno in zakonito odločitev v zadevi.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo (Občinske uprave) Občine Postojna, št. 35102-73/2010-2 z dne 25. 11. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski občinski organ (po podsekretarju za premoženjsko pravne zadeve) zavrnil revidentovo vlogo za izdajo soglasja na projektne rešitve po predloženem izvlečku projektne dokumentacije PGD za počitniške hiše na tam navedenih zemljiščih. Vloga je bila zavrnjena, ker so projektni pogoji, na podlagi katerih so bile izdelane projektne rešitve, veljali le do uveljavitve Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna. Ta je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 84/10 z dne 27. 10. 2010, in je začel veljati naslednji dan po objavi, to je dne 28. 10. 2010, zato bi moral revident kot investitor pridobiti nove projektne pogoje. Revidentova pritožba je bila z odločbo župana Občine Postojna, št. 35101-73/2010-12 z dne 21. 2. 2011, zavrnjena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, gre za takšno vprašanje le, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (X Ips 340/2007, X Ips 216/2009, X Ips 9/2010, X Ips 83/2010, X Ips 423/2010, X Ips 162/2011, X Ips 301/2011, X Ips 176/2012, X Ips 236/2012) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve in zato tudi niso pomembna za pravilno in zakonito odločitev v zadevi.

7. Revident v obravnavani zadevi zastavlja vprašanji, ki se ne nanašata na vsebino zadeve, saj je bila njegova vloga za soglasje k projektnim rešitvam vložena na dan uveljavitve novega prostorskega akta za območje nameravanega posega in ne pred uveljavitvijo tega prostorskega akta.

8. V postopku je bilo ugotovljeno, da je revident vlogo za izdajo soglasja k projektnim rešitvam vložil priporočeno po pošti dne 28. 10. 2010. To izhaja iz podatkov pisemske ovojnice, ki se nahaja v upravnem spisu. Tega dne, 28. 10. 2010, pa je začel veljati tudi nov izvedbeni prostorski akt za območje nameravanega posega. Vloga je bil tako vložena v času veljavnosti novega prostorskega akta.

9. Zato vprašanji, ki ju izpostavlja revident in sicer: „ali je občina v primerih, ko po vložitvi zahteve oziroma vloge za izdajo soglasja k projektnim rešitvam v veljavo stopi nov občinski prostorski akt, ki zahteva drugačne projektne pogoje, upravičena odločati tudi o skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom in na kakšni podlagi je to upravičene“ in vprašanje „ ali je mogoče čas vložitve vloge dokazovati tudi s tem, da je bila za vlogo oziroma zahtevo določenega dne že plačana upravna taksa“, nista pomembni pravni vprašanji po vsebini zadeve. Vloga za izdajo soglasja je namreč v tej zadevi vložena že v času veljavnosti novega prostorskega akta. V spisu se nahaja tudi pisemska ovojnica s potrdilom pošte o dnevu oddaje priporočene pošiljke. Zato tudi vprašanje dokazovanja datuma vložitve vloge, v tej zadevi ni pomembno.

10. Ker izpostavljeni vprašanji nista pomembni glede na vsebino te zadeve, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

11. Revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).