Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1492/2021-32

ECLI:SI:UPRS:2024:I.U.1492.2021.32 Upravni oddelek

inšpekcijski postopek ukrep gradbenega inšpektorja sprememba namembnosti
Upravno sodišče
1. marec 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zaključek Inšpektorice, da je prišlo do spremembe namembnosti športnega objekta, za katero tožeča stranka ni imela gradbenega dovoljena, je na mestu. Obstoječe gradbeno dovoljenje je bilo dano za zimsko kopališče (športna dvorana), in ne za stavbo za kulturo in razvedrilo. Ne gre prezreti, da je za spremembo namembnosti v objekt za kulturo in razvedrilo vedno nujno gradbeno dovoljenje (druga alineja petega odstavka 4. člena ZGO-1).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Gradbena inšpektorica (v nadaljevanju: Inšpektorica) je tožeči stranki prepovedala uporabo stavbe ..., na zemljišču parcelna številka 444/5 katastrske občine ... Ta se nahaja v ..., na ... Objektu je bila spremenjena namembnost brez gradbenega dovoljenja. Obenem jo je Inšpektorica opozorila, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti začela postopek z denarno prisilitvijo. Ugotovila je še, da stroškov postopka ni bilo.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) je pritrdilo Inšpektorici.

**Povzetek tožbenih navedb v upravnem sporu**

3. Opisanim odločitvam je tožeča stranka nasprotovala. Trdila je, da ni inšpekcijska zavezanka in opozorila na protislovno razlago Ministrstva. Objekt ima gradbeno in uporabno dovoljenje. Postavljen je bil pred 31. 12. 1967, namembnost pa se po tem dnevu ni bistveno spremenila. V njem se je izvajala gostinska dejavnost, zimski bazen pa je služil kulturi in razvedrilu. Inšpektorica od tožeče stranke ni zahtevala predložitve potrdila upravne enote o uporabnem dovoljenju po samem zakonu. Na tem območju so že dlje časa potekale množične prireditve, zato je zaključek o večjem vplivu na okolje napačen. Izpodbijano odločbo je Inšpektorica izdala po štirih letih od uvedbe postopka.

4. Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

**Dokazni postopek**

5. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

6. Tožeča stranka je med drugim tožbi priložila: Program v starem zimskem bazenu za leto 2009 z dne 30. 12. 2008 (priloga A4), Program januar 2009 "Izbruhov kulturni bazen" (priloga A5), Zapisnik o inšpekcijskem pregledu številka 06122-1618/2008 z dne 2. 12. 2008 (priloga A6), Zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 29. 11. 2008 (priloga A7), Zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 2. 12. 2008 (priloga A8), Zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 26. 9. 2008 (priloga A9), Izjavo A. A. z dne 1. 2. 2021 (priloga A12) in članek iz Občinskih novic z dne 22. 12. 2020 (priloga A13).

7. Dne 15. 2. 2024 je predlagala zaslišanje A. A., B. B. in C. C. (listovna številka spisa 47).

8. Sodišče jo je v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP2 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) opozorilo na zgoraj citirano vsebino tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1. Omenjenih dokazov ni vzelo v obzir. Izostala je razlaga, zakaj jih ni izročila oziroma predlagala že v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).3 Poleg tega je bila Izjava A. A. z dne 1. 2. 2021 (priloga A12) dana po po izdaji izpodbijane odločbe. Enako velja za članek iz Občinskih novic; ta je bil objavljen 22. 12. 2020 (52. člen ZUS-1).4 Končno je zaslišanje A. A., B. B. in C. C. ponudila po izteku zakonskega roka za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V tem pogledu je bila prepozna.5

9. Na tem mestu sodišče dodaja, da izpovedi naštetih prič ne bi pripomogle k rešitvi tega upravnega spora. Temu, da se je opravljala gostinska dejavnost v delu objekta, tožena stranka ni oporekala (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

10. Zaslišanje tožeče stranke pa ni bilo dano v podkrepitev določnih pravno pomembnih dejstev. Tožeča stranka niti po izrecnem pozivu sodišča6 ni opredelila, katera že zatrjevana (relevantna) dejstva bi njeno zaslišanje dokazalo (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in prvi odstavek 30. člena ZUS-1).7 Dejala je le, da bi potrdilo vse okoliščine v zvezi s predmetno zadevo. Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so bila (najprej) zatrjevana in sporna, torej, da se sodišče prepriča o resničnosti (dejanskih) trditev strank, ne pa da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo oziroma jih kar nadomestijo. Tako imenovani poizvedovalni ali informativni dokazi (z izjemo dejstev ki jih stranka ni mogla poznati) niso dovoljeni.8 Sodišče je zato ta dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1; druga stran listovne številke spisa 49).

11. Preostale listine (priloge A1 do A3, A10, A11; B1, B2) in upravni spis številka 06122-2779/2015 je sodišče prebralo in ocenilo.

**Materialno pravo**

12. Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred 1. 6. 2018 (pred uporabo Gradbenega zakona; v nadaljevanju: GZ;9) so se končali po Zakonu o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-110; prvi odstavek 106. člena GZ).11

13. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa tako spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico (9. točka prvega odstavka 2.člena ZGO-1).

14. Z deli, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena ZGO-1). Investitor lahko na lastno odgovornost začne z deli, s katerimi se namerava spremeniti namembnost objekta ali dela objekta oziroma prostorov v njem, tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 4. člena ZGO-1).

15. Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, spremeni znotraj razreda trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis (druga alineja četrtega odstavka 4. člena ZGO-1). Vedno gre za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen po predpisu o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov spremeni v stavbo za kulturo in razvedrilo (druga alineja petega odstavka 4. člena ZGO-1).

16. Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati (6. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

17. Pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, je uporabno dovoljenje (prvi odstavek 5. člena ZGO-1).

18. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZGO-1 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji (26. člen ZGO-1). V okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzorujejo tudi, ali se gradnja oziroma sprememba namembnost izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem (druga alineja 145. člena ZGO-1). Med ostalim prepovedo uporabo objekta, ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja (druga alineja 3. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1).

19. Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru (1. točka prvega odstavka 197. člena ZGO-1). Na zahtevo lastnika objekta oziroma etažnega lastnika stanovanja oziroma poslovnega prostora lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda potrdilo, da ima tak objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZGO-1. Za taka dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek (četrti odstavek 197. člena ZGO-1).

20. Citirana pravila zasledujejo cilj, da so zgrajeni objekti zanesljivi in izpolnjujejo bistvene zahteve varstva in urejanja prostora.12 Zanesljivost objekta pomeni, da mora ta, dokler obstaja, izpolnjevati z zakonom predpisane splošne in temeljne zahteve, ki so v zvezi z njegovimi bistvenimi lastnostmi. Skladnost objekta pa se zrcali v tem, da so njegova oblika, lega v prostoru, raba in vplivi na okolje sledijo prostorskim in drugim razvojnim načrtom ter predpisi, ki zagotavljajo pravni red v prostoru.13 **K I. točki izreka**

21. Tožba ni utemeljena.

22. Navedbe tožeče stranke je mogoče strniti v očitke, da ni inšpekcijska zavezanka, da ima ustrezna dovoljenja, da se namembnost od 31. 12. 1967 ni bistveno spremenila, da ni vpliva na okolje ter da Gradbena inšpektorica ni zahtevala, da tožeča stranka izroči potrdilo upravne enote o tem, da ima uporabno dovoljenje po samem zakonu. V tožbi je poudarila še da je bila izpodbijana odločba izdana po štirih letih od uvedbe postopka.

23. Z Odločbo o odobritvi lokacije številka 04/1-7545/1-59 z dne 1. 9. 1959 je bil Športnemu društvu ... odobren prostor za gradnjo zimskega in letnega kopališča. Gradbeno dovoljenje za postavitev Zimskega bazena na zemljišču številka 444/1 katastrske občine ... je bilo nato izdano 23. 11. 1960 (v nadaljevanju: Gradbeno dovoljenje). Njegov del so bili odobreni načrti (glavni projekt) in situacija k glavnemu projektu. Investitor je bil dolžan graditi še po pripombah Odločbe za revizijo projektov številka 03-SO-70/1960 in Odločbi Uprave za vodno gospodarstvo LRS Ljubljana številka 0603-591/4-60.14 Pet let kasneje je Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine ... dovolil uporabo Zimskega Kopališča.15

24. Po idejnem načrtu je bil v spremljevalnih prostorih ob vhodu v Zimski bazen (označeno z 2) zasnovan bife ali prostori za plavalnega učitelja. Na tem mestu v načrtih vodovoda za pritličje niso bili vrisani vodovodni priključki. Načrtu iz leta 1968 je predvidel le bife, prostore plavalnega učitelja pa ob pisarni, na levi strani pokritega bazena. Tehnično poročilo z dne 24. 9. 1959 se nanaša zgolj na izvedbo oziroma gradnjo bazena. Te listine je pridobila Inšpektorica od Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote Kranj dne 21.10. 2015. 25. Tožeča stranka je izročila tudi načrt Smernic iz leta 1968, na katerih je ob vhodu na Zimski bazen vrisan šank z mizami ter Tehnično poročilo k idejnem projektu Zimskega bazena. Slednje ni datirano, omenja pa, da je pri vhodu blagajna, za njo pa bife ali eventualno prostor za telovadnega učitelja.

26. Tekom upravnega postopka in pred naslovnim sodiščem je tožeča stranka vztrajala, da se namembnost objekta od konca leta 1967 ni bistveno spremenila.

27. Ta trditev ne drži. Po podatkih Katastra nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije je dejanska raba Zimskega oziroma Starega bazena športna dvorana.16 Povedanega ne spremeni dejstvo, da se športni objekti lahko uporabijo tudi v druge namene. Ključno je, da je bila z Gradbenim dovoljenjem dopuščena postavitev pokritega bazena - Zimskega bazena. Bazen je sicer že po naravi stvari namenjen športni dejavnosti, praviloma plavanju in športu v vodi. Zimski oziroma Stari bazen je bil zgrajen za vodne športne aktivnosti in temu tudi določen čas služil. Njegova dotrajanost in ocena tožeče stranke, da za te dejavnosti ni več primeren, razen če se vanj veliko vloži,17 ne vpliva na njegovo namembnost v smislu pravila prvega odstavka 4. člena ZGO-1).

28. Med strankama ni dvoma, da je tožeča stranka dala v najem Zimski bazen s pripadajočimi prostori.18 Prav tako je nedvoumno, da so se v njem odvijale različne prireditve, od koncertov, predstav, nastopov, do pustnega rajanja. Dalje, iz fotografij je vidno, da bazen zaseda oder, odrska razsvetljava, stoli in mize. V njem se ne odvijajo vodne športne aktivnosti, kar je nenazadnje tožeča stranka priznala.

29. V takem položaju je zaključek Inšpektorice, da je prišlo do spremembe namembnosti športnega objekta, za katero tožeča stranka ni imela gradbenega dovoljena, na mestu. Obstoječe Gradbeno dovoljenje je bilo dano za zimsko kopališče (športna dvorana) in ne za stavbo za kulturo in razvedrilo. Ne gre prezreti, da je za spremembo namembnosti v objekt za kulturo in razvedrilo vedno nujno gradbeno dovoljenje (druga alineja petega odstavka 4. člena ZGO-1).

30. Naslovno sodišče nima pomislekov, da stavba za kulturo in razvedrilo, v kateri potekajo v prejšnjem odstavku opisane prireditve, predstavlja povečan vpliv na okolico. Preprosta primerjava obiska koncerta, nastopa ali druge množične prireditve (kar je običajna uporaba objekta namenjenega kulturi in razvedrilu) z vsakdanjo uporabo pokritega bazena v športne namene, vodi do sklepa, da je vpliv na okolico povečan. Na dlani je, da gre za večje število obiskovalcev, kar pomeni večjo obremenitev s stališča hrupa, odpadkov in prometa.

31. Na drugi strani je po povedanem brezpredmetno, ali je bil bife v Zimskem bazenu dejansko zgrajen. Naslovno sodišče se strinja s tožečo stranko, da je bil z gradbenim dovoljenjem predviden. To izhaja tako iz idejnega načrta (označeno z 2) kot iz Tehničnega poročila k idejnem projektu Zimskega bazena. Toda bife ima vlogo enega od spremljevalnih prostorov Zimskega bazena. Z drugimi besedami, bife je po Gradbenem dovoljenju v funkciji športnega objekta - Zimskega bazena. S tega vidika je njegova namembnost enaka namembnosti celotnega objekta, ki pa so, kot že rečeno, športne dejavnosti v vodi. Tako bife kot del Zimskega oziroma Starega bazena deli njegov namen.

32. Kar pa se tiče navedb, da tožeča stranka ni bila deležna opozorila, da potrebuje potrdilo upravne enote o tem, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, pa sodišče pripominja sledeče. Pravila 197. člena ZGO-1 so jasna in ne potrebujejo nadaljnje razlage. Po četrtem odstavku tega člena se potrdilo o uporabnem dovoljenju po samem zakonu izda na zahtevo lastnika. Gre za možnost legalizacije objektov: pravna situacija objekta, za katerega je bilo dano to potrdilo je enaka, kot da je bil zgrajen po gradbenem dovoljenju.19 Še drugače, uporabno dovoljenje ni dano avtomatično, po samem zakonu, zgolj z izpolnjevanjem prepisanih pogojev in na način uveljavljanja v morebitnem inšpekcijskem postopku. Lastnik, ki je želel legalizirati objekt po tej poti, je moral vložiti zahtevo in pridobiti potrdilo upravne enote po četrtem odstavku 197. člena ZGO-1. 33. Nenazadnje je tožeča stranka zavezanka inšpekcijskega postopka. Lastnika Zimskega oziroma Starega bazena sta D. D. in E. E.20 Tožeča stranka je skrbnica za posebne primere po tretjem odstavku 67. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen21). Kot taka ima, do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, enak pravni položaj, pravice in obveznosti, kot skrbnik zapuščine po 131. členu Zakona o dedovanju.22 Njena naloga je, da upravlja premoženje in zastopa vse dediče.23 V tem oziru je, do pravnomočnosti sklepa o dedovanju denacionaliziranega premoženja, v morebitnih tovrstnih postopkih, ki se tičejo omenjenega premoženja, v vlogi inšpekcijske zavezanke.

34. Na koncu velja, da inšpekcijski postopek ne zastara. Ne ZGO-1, ne Zakon o inšpekcijskem nadzoru24 nimata pravil, ki bi omejevala čas izrekanja inšpekcijskega ukrepa. Očitanje tožeče stranke, da je bila izpodbijana odločba izdana po štirih letih, zato nima teže.25

35. Za spremembo namembnosti objekta je potrebno gradbeno dovoljenje (prvi odstavek 4. člena ZGO-1). Tega tožeča stranka nima. Ker ni šlo za položaje iz tretjega ali četrtega odstavka 4. člena ZGO-1, je izrečeni inšpekcijski ukrep na mestu (druga alineja 3. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1).26

36. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

37. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 3 Primerjaj sodbe in sklepe Vrhovnega sodišča I Up 224/2019 z dne 8. 7. 2020, 10. točka, X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 4 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 5 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka. 6 285. člen ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1 (listovna številka 49). 7 Tožbene navedbe so okvir sodne presoje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), z njimi se določi obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 296/2016 z dne 7. 12. 2016, 6. točka). Primerjaj mag. Miroslava Dobravec Jalen: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba 2019, stran 196. 8 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 815/2009 z dne 21. 3. 2013, 7. točka, II Ips 197/2013 z dne 6. 2. 2014, 13. točka, II Ips 163/2012 z dne 17. 1. 2013, 8. točka, II Ips 4/2014 z dne 10. 7. 2014, 7. točka in nadaljnje. 9 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številki 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in 72/2017 z dne 15. 12. 2017. 10 Objavljen v Uradnih istih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 47/2004 z dne 30. 4. 2004, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-152/00-23 z dne 25. 9. 2003, U-I-1/03-15 z dne 20. 5. 2004, U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005, U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 in U-I-64/14-20 z dne 24. 11. 2017. 11 Za vse inšpekcijske postopke, začete po ZGO-1, velja načelo, da se nadaljujejo in zaključijo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi (Predlog Gradbenega zakona, EVA: 2015-2550-0004 z dne 18. 5. 2017, stran 148). 12 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije številka 102/2001 z dne 31. 12. 2001, strani 7, 9 in 10. 13 Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije številka 102/2001 z dne 31. 12. 2001, stran 10. 14 Gradbeno dovoljenje številka 5/2-ŠO-17/1-1960 z dne 23. 11. 1960. 15 Uporabno dovoljenje številka 351-85/1965-4 z dne 6. 4. 1965. 16 Namenska raba, določena z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 74/2014 z dne 17. 10. 2014 in naslednji) je površina drugih območij (sodi v Enoto urejanja prostora KR SA 3, podenoto KR SA 3/1). 17 Pisno pojasnilo in izjava tožeče stranke z dne 30. 3. 2016. 18 Vidno iz Najemne pogodbe z dne 1. 9. 2012. 19 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 38/2021 z dne 15. 90. 2021, 11. točka. 20 Vidno iz Rednega izpisa iz zemljiške knjige z dne 4. 5. 2020. 21 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 27/1991-I z dne 29. 11. 1991, 31/1993 z dne 11. 6. 1993, 65/1998 z dne 3. 10. 1998, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-10/92-19 z dne 5. 11. 1992, U-I-25/92-27 z dne 4. 3. 1993, U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995, U-I-81/94 z dne 20. 3. 1997, U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997, U-I-200/97 z dne 13. 2. 1998, U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, U-I-387/98 z dne 15. 7. 1999, U-I-138/99-41 z dne 18. 1. 2001, U-I-58/04-7 z dne 10. 2. 2005. 22 Uradni list Socialistične Republike Slovenije, številki: 15/1976 z dne 4. 6. 1976, 23/1978 z dne 16. 11. 1978, Uradni listi Republike Slovenije, številke: 67/2001 z dne 10. 8. 2001, 90/2007 z dne 5. 7. 2004, 63/2016 z dne 7. 10. 2016 ter Odločbe Ustavnega sodišča: U-I-3/93-17 z dne 16. 6. 1994, U-I-330/97-28 z dne 30. 11. 2000, U-I-212/10-15 z dne 14. 3. 2013. 23 Glej sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 286/2017 z dne 22. 5. 2019, 19. točka in II Ips 156/2012 z dne 9. 4. 2015, 8. točka. 24 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 56/2002 z dne 28. 6. 2002, 26/2007 z dne 23. 3. 2007 in 40/2014 z dne 3. 6. 2014. 25 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X 375/2012 z dne 15. 5. 2013, 11. točka. 26 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 147/2007 z dne 8. 9. 2010, 10. točka, X Ips 424/2012 z dne 18. 12. 2013, 13. točka, X Ips 774/2006 z dne 14. 1. 2010, 9. do 11. točka, X Ips 618/2005 z dne 19. 6. 2008, deveti odstavek in druge.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia