Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep X DoR 52/2024-5

ECLI:SI:VSRS:2024:X.DOR.52.2024.5 Upravni oddelek

predlog za dopustitev revizije nepopoln predlog za dopolnitev revizije pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Vrhovno sodišče
20. november 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlagatelj svoje nestrinjanje z razlogi sodbe gradi na trditvah o neenaki obravnavi, ki pa jih utemelji le s tem, da naj bi tudi občina objekt uporabljala za prireditve, pa za to ni potrebovala spremembe namembnosti, in z navedbami, da je v tem postopku določen za inšpekcijskega zavezanca, po drugi strani pa je bila njegova zahteva za legalizacijo zavrnjena, ker ni lastnik objekta. Pri tem se formalno sklicuje na drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter 14. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar ne poda nobenih nadaljnjih pravno relevantnih navedb v tej smeri.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Kranj, št. 06122-2779/2015-27 z dne 3. 11. 2020. Z navedeno odločbo je inšpektorat tožniku prepovedal uporabo stavbe "...", številka stavbe 686, k. o. ..., na tam navedenem naslovu in zemljišču, ker je bila stavbi spremenjena namembnost iz letno-zimskega bazena v gostinsko stavbo in stavbo za kulturo in razvedrilo, za kar ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.

2.V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče pritrdilo presoji inšpektorata, da je bila namembnost spornega objekta spremenjena. Pri tem se je oprlo na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je bil objekt zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja za gradnjo zimskega bazena, vendar se zaradi dotrajanosti ne uporablja za vodne športe, kar med strankama ni sporno. V objektu se izvajajo razne prireditve, koncerti in nastopi, na mestu bazena je postavljen oder, razsvetljava, stoli in mize. Vse to tudi po presoji Upravnega sodišča izkazuje, da se objekt uporablja kot stavba za kulturo in razvedrilo, za kar pa je po drugi alineji petega odstavka 4. člena Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) vedno treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Zavrnilo je tožnikov ugovor, da ni inšpekcijski zavezanec. V zvezi s tem je navedlo, da ima tožnik kot skrbnik za posebne primere po tretjem odstavku 67. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) do pravnomočnosti sklepa o dedovanju enak pravni položaj, pravice in obveznosti, kot skrbnik zapuščine (131. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Njegova naloga je, da upravlja premoženje in zastopa vse dediče(1) in je zato do pravnomočnosti sklepa o dedovanju v morebitnih inšpekcijskih postopkih, ki se tičejo tega premoženja, v vlogi inšpekcijskega zavezanca.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo glede vprašanj:

-Ali ima skrbnik za posebne primere po tretjem odstavku 67. člena ZDen, ki ima enak pravni položaj, pravice in obveznosti, kot skrbnik zapuščine po 131. členu ZD, v morebitnih tovrstnih (inšpekcijskih) postopkih, ki se tičejo tega premoženja, položaj inšpekcijskega zavezanca in ali je skrbnik za posebne primere lahko vlagatelj zahteve za legalizacijo objekta daljšega obstoja?

-Ali je za uporabo športnega objekta za občasne kulturne in zabavne prireditve (koncerti, stand up nastopi ipd.) nujno pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti v objekt za kulturo in razvedrilo (druga alineja petega odstavka 4. člena ZGO-1)?

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6.Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP).(2)

7.Predlagatelj svoje nestrinjanje z razlogi sodbe gradi na trditvah o neenaki obravnavi, ki pa jih v nadaljevanju utemelji le s tem, da naj bi tudi občina objekt uporabljala za prireditve, pa za to ni rabila spremembe namembnosti, in z navedbami, da je v tem postopku določen za inšpekcijskega zavezanca, po drugi strani pa je bila njegova zahteva za legalizacijo zavrnjena, ker ni lastnik objekta. Pri tem se formalno sklicuje na drugi odstavek 14. člena Ustave in 14. člen EKČP, vendar ne poda nobenih nadaljnjih pravno relevantnih navedb v tej smeri.

8.V predlogu sicer navede pravni vprašanji, ki se vsaj na prvi pogled nanašata na pravna stališča Upravnega sodišča, na katerih temelji izpodbijana sodba, vendar pa je njegov predlog pomanjkljiv glede preostalih obveznih sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tako predlagatelj ne izkaže zatrjevane neenotnosti sodne prakse, s katero utemeljuje pomembnost vprašanj. V zvezi s tem niti ne navede zadev, v katerih bi bila obravnavana v bistvenem podobna pravna in dejanska vprašanja. Navaja namreč, da naj bi Upravno sodišče v odločbah I U 1558/2021 z dne 3. 7. 2023 in I U 1492/2021-19 z dne 13. 12. 2023 (zadeva, v kateri je bila izdana izpodbijana sodba) tretji osebi odreklo položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v predmetnem postopku in da naj bi Višje sodišče v odločbah I Cp 431/2010 in II Cp 2831/2012 že odločilo, da lahko skrbnik za posebne primere opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, med te pa sodi tudi vodenje postopka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma legalizacijo objekta. Pri tem pa ne pojasni dejanske in pravne povezanosti oziroma koneksnosti med obravnavano zadevo in stališči iz odločb na katere se sklicuje, niti ne navede v čem in zakaj naj bi bila stališča izpodbijane sodbe v nasprotju s stališči iz navedenih odločb.

9.Iz nadaljnje obrazložitve predloga sicer posredno izhaja, da predlagatelj meni, da bi moral biti priznan "položaj stranke" (inšpekcijskega zavezanca?) v obravnavani zadevi tretji osebi, ki naj bi bila "dejanski investitor". Kako naj bi priznanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca tretji osebi bilo v zvezi s predlaganim vprašanjem ali kako bi lahko sploh vplivalo na izid obravnavane zadeve oziroma na njegov pravni položaj, predlagatelj ne obrazloži. V celoti izostane tudi kakršna koli obrazložitev, zakaj naj bi bilo katero koli od stališč Upravnega sodišča, ki je bilo v zvezi s tem sprejeto v obravnavani zadevi, napačno. Posplošene trditve o "spornosti" teh stališč in o neenotnosti sodne prakse v zvezi s stransko udeležbo namreč ne pomenijo take obrazložitve, posebno ne v smislu prej navedenih določb 367.b člena ZPP.

10.Drugi del prvega vprašanja se nanaša na stališče upravnih organov in Upravnega sodišča v drugi (torej ne obravnavani) zadevi, da predlagatelj kot skrbnik za posebne primere ne more vložiti zahteve za legalizacijo objekta daljšega obstoja. To stališče v obravnavani zadevi sploh ni bilo predmet odločanja, niti razlog za odločitev, tako da se ta del vprašanja niti ne nanaša na to zadevo.

11.Mogoče je sicer razumeti predlagateljevo logiko, da če mu je bila kot skrbniku za posebne primere v drugi zadevi odrečena pravica vložiti zahtevo za legalizacijo, ga tudi v tej zadevi ne bi smeli šteti za inšpekcijskega zavezanca. Vendar pa pri tem predlagatelj v ničemer ne utemeljuje primerljivosti postopkov, ki imata že na prvi pogled povsem različni pravni podlagi, predmeta odločanja in posledice za pravni položaj nepremičnine, na katero se nanašata. Zakaj bi moral imeti subjekt z zelo specifičnim pravnim položajem, kot ga ima skrbnik za posebne primere, v obeh postopkih primerljiv položaj - torej zakaj naj bi Upravno sodišče sporno vprašanje napačno rešilo -, predlagatelj sploh ne utemeljuje, temveč le posplošeno zatrjuje "absurdnost" situacije. Tudi obe sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, na kateri se sklicuje, se nanašata izključno na pozitivno opredelitev pristojnosti skrbnika za poseben primer, predlagatelj pa ne utemeljuje, kako in zakaj bi podpirali njegovo stališče, da ga v obravnavani zadevi ne bi smeli šteti za inšpekcijskega zavezanca.

Op. št. (1)Glej sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 22/2018 z dne 6. 6. 2018.

Op. št. (2)Glej sklep Vrhovnega sodišča X DoR 55/2023 z dne 5. 7. 2023.

12.Drugo vprašanje predlagatelj gradi na dejanskem stanju, ki ni podlaga za presojo v obravnavni zadevi. Iz dejanskega stanja, kot je navedeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe, namreč izhaja, da spornega objekta ni več mogoče uporabljati za vodne športne aktivnosti in zato ne gre več za športni objekt, temveč za objekt, ki se uporablja izključno (čeprav morda občasno) za druge prireditve, koncerte, nastope in podobno. Taki uporabi so bila namenjena tudi dela, ki so bila v objektu izvedena, kot na primer postavitev odra in odrske razsvetljave. Z izhodiščem drugega vprašanja, da naj bi šlo za športni objekt, torej predlagatelj v resnici izpodbija relevantno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP).

13.Navedbe, da naj bi tudi občina objekt uporabljala za prireditve, pa za to ni rabila spremembe namembnosti, po vsebini pomenijo le ponovitev praktično identičnih tožbenih navedb, brez utemeljitve, v čem naj bi bila stališča (oziroma njihovo pomanjkanje) izpodbijane sodbe v tem pogledu napačna. Predlog zato tudi glede teh navedb ne izpolnjuje temeljnih zahtev iz prej navedenih določb ZPP.

14.Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

Glasovanje

15.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Sodišče se pri tem sklicuje na sodbi Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2017 z dne 22. 5. 2019 in II Ips 156/99 z dne 9. 4. 2015.

Op. št. (2)Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia