Jedro

Predlog predlagateljice ni popoln že zaradi zastavljenih/oblikovanih vprašanj. Prvo vprašanje ni ne jasno ne konkretno, kot to zahteva zakon, saj z njim ne izpostavlja pravnega problema, temveč le izraža nestrinjanje glede (ne)upoštevnosti kriterija. Predlagateljica se sicer sklicuje na sodbe Upravnega sodišča, vendar ni opravila primerjave sodb glede pravnega in dejanskega stanja. Tako ni izkazala, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju Upravno sodišče odločilo drugače.

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo I U 1270/2020-38 tožbi tožnice ugodilo in odločbo toženke v 1., 2. in 5. točki izreka odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek (I. točka izreka), toženki je naložilo tudi, da mora tožnici povrniti stroške postopka (II. točka izreka), stroškovni zahtevek stranke z interesom pa je zavrnilo (III. točka izreka). V obrazložitvi je med drugim pojasnilo, da ovrednotenje prednostnega merila iz VII. poglavja javnega razpisa na način, kot je določeno v javnem razpisu, ni v razumni povezavi s predmetom urejanja, ni sorazmerno urejeno v primerjavi z ostalimi prednostnimi merili in dopušča diskriminatorno obravnavo. Po stališču Upravnega sodišča ni razumnega razloga za to, da morajo biti merilo pokritosti na večjem območju ovrednoteno nesorazmerno višje v primerjavi z ostalimi prednostnimi merili (trikratnik zgornje omejitve ovrednotenja drugih meril). Presodilo je, da taka ureditev daje absolutno prednost sposobnosti enotnega ukrepanja posamezne veterinarske organizacije na večjem območju pred njenimi sposobnostmi kvalitetnega in učinkovitega izvajanja nalog v okviru javne veterinarske službe, kar pa ni v skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

2.S sodbo I U 1272/2024 z dne 26. 9. 2024 je Upravno sodišče tožbi tožnice ugodilo in odločbo toženke v 1., 2. in 5. točki izreka odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek (I. točka izreka), toženki je naložilo tudi, da mora tožnici povrniti stroške postopka (II. točka izreka), stroškovni zahtevek stranke z interesom pa je zavrnilo (III. točka izreka). Glede spornosti merila velikosti območja upravne enote, ki ga prijaviteljica pokriva, je Upravno sodišče presodilo, da ta kriterij glede na območje dodeljene koncesije (občino ...) ni v razumni povezavi s koncesijo. Ni namreč jasno, kako naj bi pri podelitvi koncesije, dodeljeni za območje, manjše od cele upravne enote (v tem primeru gre za eno občino), prednost pomenila okoliščina, da je izbrani koncesionar prijavil večje območje, na katerem je pripravljen nuditi koncesijske storitve.

3.Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočni sodbi vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj:

-Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, ko sodišče ugotavlja, da se kriterij uveljavljanega območja (VII. točka javnega razpisa) ne sme upoštevati za vzpostavitev mreže javne veterinarske službe, ki je za koncendenta pomemben kriterij za obvladovanje del na večjem območju in kot izhaja iz Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (koncesijskega akta), na čim širšem območju, kar je lahko tudi upravna enota?

-Ali je dopustno odreči merilo velikosti območja (VII. točka javnega razpisa), če je iz prijave razvidno, da se prijavitelj prijavlja na celo območje upravne enote in celo območje dobi dodeljeno po ločenih odločbah (za posamezne občine). Zgolj dejstvo, da se podelitev koncesije izda ločeno za posamezno občino, kjer je bilo več prijaviteljev, ne sme biti kriterij za črtanje merila pokritja območja, ko gre za prijavo na celotno območje upravne enote?

K I. točki izreka

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6.Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP).(1)

7.Predlog predlagateljice ni popoln že zaradi zastavljenih/oblikovanih vprašanj. Prvo vprašanje ni ne jasno ne konkretno, kot to zahteva zakon, saj z njim ne izpostavlja pravnega problema, temveč le izraža nestrinjanje glede (ne)upoštevnosti kriterija. Vprašanje tudi ne izpolnjuje nujne lastnosti spornosti oziroma koneksnosti z izpodbijanima sodbama, saj zastavljeno kot je, ne izhaja iz stališč Upravnega sodišča v izpodbijanih zadevah. Sodba I U 1270/2020 ne temelji na stališču, da uporaba kriterija ni upoštevna, temveč, da je ovrednotenje tega merila diskriminatorno. Sodba I U 1272/2020 pa ne temelji na stališču, da uporaba kriterija ni upoštevna za vzpostavitev mreže, temveč da kriterij ni v vsebinski povezavi s koncesijo, ki je bila dodeljena le za eno občino (torej ne za mrežo).

8.Tudi z drugim vprašanjem ne izpostavi pravnega problema, temveč le izraža nestrinjanje glede neupoštevnosti "merila velikosti območja", če je iz prijave razvidno, da se prijavitelj prijavlja za celo območje upravne enote. Izostala je tudi navedba, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno in na katero od stališč Upravnega sodišča se nanaša.

9.V predlogu se sicer sklicuje na štiri sodbe Upravnega sodišča, a ni opravila primerjave sodb glede pravnega in dejanskega stanja. Tako ni izkazala, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju Upravno sodišče odločilo drugače. Le za eno od zadev (I U 1545/2010) navaja primerjavo pravnega stališča, a brez primerjave dejanske podlage (npr. ali je šlo za dodelitev koncesije na območju cele upravne enote). Pri sklicevanju na sodbo III U 481/2010 pa je mogoče razumeti le, da se nanaša na stališča o polju proste presoje, ki ga ima glede ovrednotenja posameznega merila, vendar se vprašanji, ki ju zastavlja, na to ne nanašata.

10.Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

K II. točki izreka

11.Predlagateljica je hkrati s predlogom za dopustitev revizije vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala "zadržanje" oziroma "odlog" izvršitve izpodbijanih sodb. Po prvem odstavku 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži pravnomočne sodbe, zoper katero je bila vložena. Vendar pa lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Iz navedenega izhaja, da je o zahtevi za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi predlog za njeno dopustitev že zavrglo, pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi ni izpolnjen. Zato je tudi zahtevo za njeno izdajo zavrglo.

Glasovanje

12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.

Zveza

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 84, 84/1, 84/2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.