Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revizija ni dovoljena, če revident izpostavi pravno vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve.

Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice izkazane.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki (revidenti) vložili revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašajo stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Jesenice, št. 351-237/2008-68 z dne 14. 10. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ tam navedenemu investitorju izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo sedmih petstanovanjskih objektov in garažnega objekta v kletni etaži na tam navedenih zemljiščih. Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-366/2008/NiK-21 z dne 31. 1. 2011, zavrnila pritožbo revidentov zoper izpodbijani prvostopenjski akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 684/2007, X Ips 149/2009, X Ips 290/2009, X Ips 249/2010, X Ips 386/2010, X Ips 49/2011, X Ips 176/2011) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.

7. Revidenti so izpolnjevanje pogoja po 2. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 utemeljili z navedbami, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju: „ali gre v zadevah, ki sta se začeli na vlogi istega investitorja, in sicer vloženi dne 10. 9. 2008 za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo sedmih petstanovanjskih objektov in dne 26. 3. 2009 za gradnjo šestih petstanovanjskih objektov, vse pa na istih zemljiščih, za isto upravno zadevo.“

8. V obravnavani zadevi je predmet presoje gradbeno dovoljenje za gradnjo sedmih petstanovanjskih objektov. To gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi investitorjeve vloge z dne 10. 9. 2008. Zato v tem postopku vprašanje, ki se nanaša na drugo, kasneje vloženo, vlogo ni pomembno po vsebini te zadeve.

9. Ker vprašanje, ki ga revidenti izpostavljajo, ni pomembno po vsebini te zadeve, to vprašanje tudi ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

10. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

11. Revidenti so glede zelo hudih posledic navedli, da bodo kot mejaši v primeru gradnje utrpeli kršitev ustavno zagotovljenih pravic do nemotenega uživanja svoje lastninske pravice. Gradbeno dovoljenje je izdano v nasprotju s pogoji prostorskega akta. Predvsem drugi, tretji in četrti revident, ki živijo v stanovanjskih hišah ob vznožju pobočja nameravane gradnje, bodo trpeli zaradi pomanjkanja osončenja. Obstaja pa tudi velika nevarnost plazenja terena, ki ni zavarovan z opornimi zidovi, ampak je predvidena le zasaditev nabrežine.

12. S temi navedbami pa revidenti, glede na to, da je, ne samo trditveno, ampak tudi dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na njihovi strani, zelo hudih posledic niso izkazali niti na stopnji verjetnosti. Zato tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

13. Ker revidenti niso izkazali izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revidenti z revizijo niso uspeli, zato sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).