Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Na revidentkino vprašanje je odgovor jasen že z branjem besedila zakonskih določb (18. člen, tretji odstavek 19. člena in 25. člen ZKZ), zato njeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, s tem pa uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Glede na to, da je na revidentki ne samo trditveno, ampak tudi dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, revidentka samo z navedbami, za katere ni predložila dokazov, dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izpolnila. Zato tudi izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Hkrati z revizijo vlaga zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Ilirska Bistrica, št. 330-229/2013-9(1308) z dne 28. 3. 2013. S to odločbo je prvostopenjski organ odobril pravni posel - sklep Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici z dne 5. 3. 2013, o prvem naroku za prodajo nepremičnin, s katerim je sodišče razglasilo, da se kmetijska zemljišča s parc. št. 10, 15, 16, 17, 18 in 19 vse k. o. ..., vsa v solasti revidentke in A. A., vsake do ½, za tam navedene zneske kupnin domaknejo najboljšemu ponudniku B. B. (v nadaljevanju stranka z interesom). V upravnem postopku je ugotovljeno: da je vloga za odobritev pravnega posla pravočasna; da so na javni dražbi prodana zemljišča del zaščitene kmetije v solasti revidentke in A. A.; da je stranka z interesom nosilka kmetijskega gospodarstva in ima v lasti kmetijo, ki jo bo s pridobitvijo kupljenih zemljišč povečala, saj se zemljišča njene kmetije nahajajo v neposredni bližini na javni dražbi prodanih zemljišč, in da na dražbi prodana zemljišča niso bila urejena s komasacijo. Na tej podlagi je prvostopenjski upravni organ zaključil, da ne obstaja nobena od ovir iz 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in je v skladu s 22. in 25. členom ZKZ pravni posel odobril. Revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 33008-84/2013/5 z dne 11. 10. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revidentka utemeljila z navedbo: „Gre za pomembno pravno vprašanje o tem, do kakšne mere mora upravna enota v postopku izdaje soglasja za promet z nepremičnino, kupljeno na dražbi v sodnem izvršilnem postopku, preverjati skladnost pravnega prometa z zemljišči zaščitene kmetije in v kakšni meri mora upravna enota raziskati oziroma upoštevati dejanski stan (ki ni bil obravnavan v postopku izvršbe) ter ali je dopusten promet z zemljišči znotraj zaščitene kmetije, katerih odtujitev dejansko pomeni ekonomski propad oziroma hujše poslabšanje gospodarjenja na kmetiji, kakor tudi, ali se bo dopuščala praksa navideznega nakupa parcel s strani oseb s statusom kmeta za potrebe oseb brez statusa.“

8. Vprašanje, ki ga revidentka navaja, vključno s podvprašanji, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega dostavka 83. člena ZUS-1. Odgovor na njeno vprašanje (s tem tudi na podvprašanja) je namreč jasen že na podlagi branja besedila 18. člena, tretjega odstavka 19. člena in 25. člena ZKZ.

9. ZKZ tako v prvem in drugem odstavku 25. člena določa, da mora, po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla; da ponudnik vlogi za odobritev pravnega posla priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno, in da upravna enota odobritev zavrne, če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona. V tretjem odstavku 19. člena pa ZKZ določa, da se pravni posel ne odobri: če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena; če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom; če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona in če bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo. ZKZ v 18. členu ureja promet z zemljišči zaščitene kmetije in določa, da se zaščitena kmetija iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev v prometu ne sme deliti, razen v tam navedenih primerih, ki jih ZKZ v nadaljevanju tega člena našteva v šestih alinejah, med drugimi tudi, če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika (2. alineja 18. člena ZKZ).

10. Že na podlagi branja besedila v prejšnji točki te obrazložitve citiranih določb ZKZ je tako jasno, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Konkretno pri prometu zaščitene kmetije to pomeni, da se odobritev zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ in če gre za delitev s komasacijo urejenega zemljišča. Upravna enota zato v postopku odobritve prodaje zemljišč zaščitene kmetije v sodnem izvršilnem postopku preveri le dejansko stanje v zvezi z komasacijo in ali so izpolnjeni v 18. členu ZKZ določeni pogoji za delitev zaščitene kmetije. Če so ti izpolnjeni (tako kot je ugotovljeno v obravnavani zadevi, ko se povečuje druga kmetija v lasti stranke z interesom), pravni posel odobri.

11. Glede na obrazloženo revidentkino vprašanje, na katerega je odgovor jasen že z branjem besedila zakonskih določb (18. člen, tretji odstavek 19. člena in 25. člen ZKZ), ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v svojih številnih odločbah (npr. odločbe X Ips 387/2009, X Ips 414/2009, X Ips 387/2010, X Ips 398/2011, X Ips 206/2012, X Ips 294/2012, X Ips 343/2012, X Ips 25/2013, X Ips 253/2013, X Ips 44/2013 in druge). Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

12. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude

posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

13. Revidentka je zelo hude posledice opredelila z navedbami: da se preživlja izključno s kmetijstvom (živinorejo in gozdarstvom); da se na zemljišču parc. št. 10 k. o...., ki predstavlja funkcionalno zemljišče hlevu za živino na parc. št. 9 iste k. o., nahaja silos za krmo in dostop ter ograjen travnik za izpust živine; da zemljišče s parc. št. 10 k. o. ... služi obveznemu tedenskemu izpustu živine; da izpust preko drugih parcel ni mogoč in da v primeru odtujitve teh dveh zemljišč dejavnosti živinoreje ne bo mogla več opravljati, ker s finančnimi sredstvi za izgradnjo nove infrastrukture ne razpolaga, to pa izhaja tudi iz tega, da se njene nepremičnine prodajajo v izvršilnem postopku.

14. Glede na to, da je na revidentki ne samo trditveno, ampak tudi dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, revidentka samo s temi navedbami, za katere ni predložila dokazov, dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izpolnila. Zato tudi izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

15. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanje uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Revidentka je v reviziji predlagala tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.

K III. točki izreka:

17. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).