Jedro

Upravni organ je utemeljeno ugotovil, da se sme z zadevnim pravnim poslom zaščitena kmetija deliti, saj se s tem zaokrožuje in povečuje druga kmetija.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odobril pravni posel - sklep o prvem naroku za prodajo nepremičnin Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici z dne 5. 3. 2013, s katerim je sodišče razglasilo, da se kmetijska zemljišča s parc. št. 209 (za znesek kupnine 1.992,96 EUR) in parc. št. 271 (za znesek kupnine 681,41 EUR), parc. št. 272 (za znesek kupnine 1.133,66 EUR), s parc. št. 273 (za znesek kupnine 1.118,99 EUR), parc. št. 255 (za znesek kupnine 288,29 EUR), parc. št. 256 (za znesek kupnine 293,66 EUR) k.o. A., vse v solasti dolžnic B.B. in C.C., vsake do 1/2, domaknejo ponudniku oziroma kupcu D.D. (v nadaljnjem besedilu uspeli dražiteljici). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je postopek javnega dražbe potekal po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZIZ) zato je v zvezi z javno dražbo preveril le razloge iz tretjega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu ZKZ) in sicer, če so izpolnjeni pogoji določeni v zvezi s prometom z zaščiteno kmetijo in če bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo. Zaščitena kmetija iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu ZDKG) se v skladu z 18. členu ZKZ v prometu ne sme deliti razen v primerih: 1. če se povečuje, zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova zaščitena kmetija, 2. če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija, oziroma povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika; 3. če se odtujijo stavbna zemljišča; 4. če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko; 5. če pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji Republika Slovenija oziroma občina; 6. če lastnik poveča ali vzpostavi solastniški delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

V nadaljevanju navaja, da je uspela dražiteljica znotraj roka, ki ji ga je v skladu s 25. členom ZKZ postavilo sodišče, vložila zahtevo za odobritev navedenega pravnega posla. Iz potrdila o namenski rabi zemljišč je razvidno, da se nepremičnine, ki so predmet pravnega posla (parc. št.209, 271, 272, 273, 255 in 256, vse k.o. A.) po namenski rabi prostora nahajajo v območju drugega zemljišča - najboljše kmetijsko zemljišče. Nadalje je bilo ugotovljeno, da citirane parcele sestavljajo zaščiteno kmetijo v solasti B.B. in C.C., ki je bila določena na podlagi odločbe Upravne enote Ilirska Bistrica št. 330-341/2006-1308 z dne 3. 7. 2006. Nadalje je bilo ugotovljeno iz podatkov registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu RKG), da je uspela dražiteljica nosilka kmetijskega gospodarstva in ima v uporabi več kot 1 ha kmetijskih zemljišč med katerimi so tudi parc. št. 762, 767, 773 n 370 k.o. A., na katerih ima tudi izrisane GERK-e in sicer GERK ID: 295614, dejanske rabe T 1300-trajni travnik in GERK ID: 5208629, dejanske rabe SD 1222-ekstenzivi sadovnjak, GERK ID: 295613, dejankse rabe T 1300-trajni travnik, GERK ID: 295967, dejanske rabe T 1300-trajni travnik in GERK ID: 303061, dejanske rabe T 1300-trajni travnik, ki ležijo v neposredni bližini parc. št. 209, 271, 272, 273, 255 in 256, k.o. A., ki so predmet citirane javne dražbe. V neposredni bližini se nahajajo druga zemljišča last uspele dražiteljice, iz česar je razvidno, da ima le ta v lasti kmetijo, ki jo namerava s pridobitvijo citiranih nepremičnin še povečati. Upoštevaje navedeno je v skladu z 2. alineo 18. člena ZKZ odtujitev spornih parcel iz zaščitene kmetije dopustna. Upravni organ je nadalje preveril in ugotovil, da citirane parcele ne sestavljajo zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo tako, da ne obstaja nobena ovira našteta v 19. členu ZKZ, zato je v skladu z 22. in 25. členom ZKZ odobril že navedeni pravni posel. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo št. 33008-84/2013/5 z dne 11. 10. 2013 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo Upravne enote Ilirska Bistrica iz razloga napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da sta sporni nepremičnini del zaščitene kmetije, ki jo aktivno obdeluje B.B. Z dovolitvijo drobitve zaščitene kmetije pa bo prišlo do poslabšanja gospodarske, socialne in ekonomske funkcije zaščitene kmetije, kar je v nasprotju z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč. Nadalje navaja, da se na spornih nepremičninah nahaja infrastruktura, ki je nujno potrebna za delovanje zaščitene kmetije. Z odtujitvijo spornih parcel bi prišlo do dejanskega onemogočenja živinoreje na zaščiteni kmetiji, s tem pa do ekonomskega uničenja kmetije, s katero se preživlja B.B. Uspela dražiteljica pa z izdraženimi nepremičninami ne zaokrožuje obstoječe zaščitene kmetije niti ne ustvarja nove, saj ni niti kmetijska organizacija niti samostojni podjetnik posameznik. Zatrjuje, da gre v konkretnem primeru s strani dražiteljice za prikriti pravni posel nakupa, sklenjen z namenom izogibanja omejujočim določbam ZKZ in v nasprotju s prisilnimi predpisi. Zanjo ostaja dvomljiva tudi ugotovitev, da ima dražiteljica status kmeta.

Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke spremeni tako, da se zahteva za odobritev pravnega posla D.D. vložena dne 8. 3. 2013 zavrne, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene, vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka v tem upravnem sporu je D.D. V odgovoru na tožbo navaja, da so tožbene navedbe neutemeljene. Soglaša z utemeljitvijo obeh odločb tožene stranke in sodišču predlaga, da tožbo v celoti zavrne in naloži tožeči stranki plačilo stroškov, ki so prizadeti stranki nastali.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Upoštevaje določbe 25. člena ZKZ mora izvršilno sodišče, če je predmet javne dražbe kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, uspelega dražitelja napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Upravna enota v primeru, če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ odobritev pravnega posla zavrne (drugi odstavek 25. člena ZKZ). Pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije pa se ne odobri, če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ; če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, če ni bil upoštevan prednosti vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ in če bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo (tretji odstavek 19. člena ZKZ).

Kakor izhaja iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe ima uspela dražiteljica v lasti oziroma solasti zemljišča v k.o. A., k.o. E. in k.o. F., v skupnem obsegu 7,95 ha. Iz podatkov registra kmetijskih gospodarstev pa izhaja, da je uspela dražiteljica nosilka kmetijskega gospodarstva in obdeluje več kot 1 ha kmetijskih zemljišč ter da je lastnica kmetijskih zemljišč (dejanske rabe T1300 - trajni travnik in dejanske rabe SD 1222-ekstenzivni sadovnjak), ki ležijo v bližini parcel, ki so bile predmet že navedene javne dražbe. Glede na navedeno je tudi po mnenju sodišča upravni organ prve stopnje pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje in pravilno uporabil določbo 2. alinee 18. člena ZKZ, ko je ugotovil, da se z zadevnim pravnim poslom sme deliti sicer zaščitena kmetija iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu ZDKG), saj se s tem zaokrožuje in povečuje druga kmetija.

V zvezi z ugovori tožeče stranke, ki se nanaša na okrnitev obsega delovanja kmetije, ki je bila predmet izvršbe pa sodišče dodaja: nepremičnine se v izvršbi prodajajo zaradi pravic upnika, ki razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodbo in mu dolžnik sam ni izpolnil svoje obveznosti, da realizira doseženo sodno varstvo. Pri takšni prodaji gre torej za bistveno drugačen položaj strank, kot pri prostovoljnem pravnem poslu, zato je tudi po mnenju sodišča upravni organ prve stopnje po tem, ko je ugotovil, da so predmet domika zemljišča zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG in po tem, ko je ugotovil, da se na ta način povečuje druga kmetija, ki je vpisana v register kmetijskih gospodarstev in presega 1 ha kmetijskih obdelovalnih površin ter da ne gre za delitev parcele, ki je bila urejena s komasacijo (4. alinea tretjega odstavka 19. člena ZKZ) pravilno odobril pravni posel. V zvezi z ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na obstoj objektov in rabo kmetijskih zemljišč, ki so predmet izvršilnega postopka in v posledici odobritve pravnega posla pa sodišče meni, da se navedbe tožeče stranke ne navezujejo na institut zaščitene kmetije, ampak na kmetijo kot tako in jih je tožeča stranka lahko ščitila v izvršilnem postopku upoštevaje določbe 177. člen ZIZ. Tožeča stranka zato v postopku odobritve pravnega posla ne more izpodbijati morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka, saj tudi po mnenju sodišča zato ne dajeta podlage niti ZKZ niti ZIZ, ki urejata postopek javne dražbe. Če naj bi bili parceli, ki sta bili predmet izvršbe izvzeti iz izvršbe (177. člen ZIZ) je bil to ugovorni razlog zoper sklep o dovolitvi izvršbe (7. točka 55. člena ZIZ). Tak ugovor bi torej morala tožeča stranka uveljavljati v sodnem izvršilnem postopku, v upravnem postopku odobritve pravnega posla pa z njim ne more uspeti.

Vsa, za odobritev obravnavanega pravnega posla, pravno pomembna dejstva, temeljijo na podatkih RKG in zemljiško katastrskih podatkih, torej na podatkih infomatiziranih zbirk. Prav na podlagi teh podatkov je prvostopni upravni organ v skladu s 164. členom ZUP lahko pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Zato se sodišče strinja z razlogi, s katerimi je že pritožbeni organ zavrnil tožbene očitke, glede prikritega pravnega posla in glede ugotavljanja dejstva ali uspela dražiteljica izpolnjuje pogoje za kmeta.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa na zakonu utemeljena.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, med strankama ni sporno.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.