Jedro

Če mora razlaščenec odstraniti (porušiti) objekt na podlagi upravne odločbe brez nadomestila (odškodnine), ker je bil to pogoj za odobritev nadomestne gradnje, ima v razlastitvenem postopku pravico do odškodnine le za stavbno parcelo (in ne tudi objekt).

V nepravdnem postopku velja glede povračila stroškov postopka načelo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). V postopku za določitev odškodnine določa ZNP v 104. členu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. V skladu s tem določilom je sodišče prve stopnje naložilo predlagateljici postopka v tej zadevi, da povrne nasprotnim udeležencem njihove stroške postopka. Toda v postopkih s pravnimi sredstvi tudi v takih primerih velja načelo uspeha, po katerem lahko nasprotni udeleženec kot vlagatelj pravnega sredstva zahteva povrnitev nastalih stroškov postopka od nasprotnega udeleženca le, če je s pravnim sredstvom uspel. Ker nasprotna udeleženca v tem primeru z revizijo nista uspela, morata v skladu z navedenim pravilom sama nositi svoje stroške revizijskega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

V razlastitvenem postopku je sodišče prve stopnje med drugim s sklepom odločilo, da se nasprotnim udeležencem odvzame lastninska pravica v korist Republike Slovenije na desetih solastnih parcelah, vpisanih v k.o... (ki so navedene po številkah v izreku sklepa sodišča prve stopnje) in da je predlagateljica dolžna nasprotnim udeležencem v 15 dneh plačati še preostanek odškodnine in sicer F. K. še 440.739,00 SIT, B. K. in M. K. pa še po 207.785,00 SIT, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa sodišča prve stopnje. Predlagateljica je bila obsojena tudi na plačilo stroškov postopka, ki so nastali nasprotnim udeležencem. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnih udeležencev zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in prvostopenjski sklep v celoti potrdilo.

Revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje sta vložila le F. in M. K., ki sta uveljavljala bistveno kršitev postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlagala, naj se sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revidenta vztrajata pri predlogu, da bi morala biti razlaščena tudi stara hiša, stoječa na parcelni št. 749/2 in 748/3, z naslovom Š. 66. Čeprav je bil investitor nadomestne gradnje Š. 62 dolžan porušiti navedeno hišo (po gradbenem dovoljenju z dne 16.09.1981), je vendar pomembno to, da investitor za uporabo nove hiše še nima uporabnega dovoljenja. Sklep o rušitvi obravnavane hiše z dne 10.6.1998, zoper katerega sicer vložena pritožba ne odloži izvršbe, še ni dokončen. Nasprotni udeleženci imajo pravico do nadomestne nepremičnine namesto razlaščene ter je drugačno stališče sodišč nižjih stopenj neutemeljeno. Neutemeljeno je sodišče zavrnilo tudi predlog udeležencev, da se razlasti nadaljnja parcela 748/1, ker so za to dani pogoji po 24. členu Zakona o razlastitvi. Mnenje izvedenca J., ki se nanaša na imisije in povečan ropot, ni sprejemljivo in ker sodišče ni postavilo drugega izvedenca, je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 243. in drugega odstavka 245. člena ZPP. Nasprotni udeleženci so oškodovani zaradi onemogočenega diektnega dostopa do preostalih svojih nepremičnin. Tudi to vprašanje bi moralo sodišče rešiti v nepravdnem postopku. Dostop do hiše Š. 62 pa tudi ni urejen z uredbo o lokacijskem načrtu.

V odgovoru na revizijo je predlagateljica predlagala, da se revizija nasprotnih udeležencev zavrne.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

V revizijskem postopku ni sporen odvzem nepremičnin zaradi razlastitve, pač pa naslednje: (1) ali gre nasprotnim udeležencem odškodnina za hišo na parcelni št. 749/2 (ki bi jo morali porušiti na podlagi gradbenega dovoljenja po vselitvi v novogradnjo ali izdaji uporabnega dovoljenja), (2) ali gredo nasprotnim udeležencem za odvzeta zemljišča druga nadomestna zemljišča, (3) ali je utemeljen predlog nasprotnih udeležencev, da se razlasti tudi njihova nadaljnja nepremičnina s parcelno št. 748/1 (ker naj bi bila prizadeta zaradi imisij in ropota), in (4) ali jim gre odškodnina tudi pri ostalih nepremičninah zaradi vpliva imisij in ropota, odškodnina zaradi oteženega ali onemogočenega dostopa do drugih nepremičnin.

Po proučitvi zadeve je revizijsko sodišče ocenilo, da je odločitev sodišča druge stopnje, ki je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, materialnopravno pravilna, da v postopkih ni bila zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka in da zato revizija nasprotnih udeležencev ni utemeljena. K svoji odločitvi podaja revizijsko sodišče naslednje razloge: Ad 1./ Nasprotni udeleženci so v razlastitvenem postopku zahtevali, da se razlasti tudi stara hiša (Š. 66) na parceli št. 749/2 k.o... in zanjo prizna odškodnina (ali nadomestna nepremičnina). Taka zahteva je bila v postopkih na nižjih stopnjah sojenja zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je bil investitor nove gradnje na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 16.9.1981 dolžan porušiti obravnavano staro hišo, ko se bo v novo hišo vselil ali dobil uporabno dovoljenje. V zadevi je bil 10.6.1998 že izdan sklep o rušitvi stare hiše, po katerem morebitna pritožba ne odloži izvršbe. Ob takem stanju sta sodišči nižjih stopenj razlastili le stavbno parcelo in zanjo priznali odškodnino, nista pa razlastili tudi stare hiše (in ne zanjo priznali odškodnino). Po presoji revizijskega sodišča je bila odločitev sodišč o obravnavani nepremičnini pravilna. Pri tem se strinja s stališčem sodišč nižjih stopenj, da stara hiša, ki jo je treba na podlagi pravnomočne upravne odločbe porušiti brez pravice do nadomestila prostorov oziroma odškodnine, ni mogla biti predmet razlastitvenega postopka (ampak le stavbno zemljišče) in da zato nasprotnim udeležencem ne pripada odškodnina za obravnavano hišo. Položaj je res podoben, kot ga ureja 27. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, naprej ZSZ), ki določa, da lastniku v razlastitvenem postopku ne pripada odškodnina za objekt, glede katerega ob izdaji sklepa o začetku razlastitvenega postopka (33. člen ZSZ) še ni bil uveden postopek za njegovo legalizacijo. S takim obrazlogovanjem je hotelo sodišče druge stopnje pojasniti le, da so tudi v obravnavanem primeru, ko je potrebno objekt odstraniti brez nadomestila, posledice enake kot v primeru iz 33. člena ZSZ. Sodišče druge stopnje torej ni reklo, da je bil stari objekt postavljen brez dovoljenja, kot nepravilno trdita revidenta. Kakor hitro je investitor dolžan star objekt porušiti brez nadomestila njegove vrednosti, kot je to v tem primeru, je pravno utemeljen le sklep, da pravice do nadomestila takega objekta nasprotni udeleženci niso mogli pridobiti, če razlastitveni postopek glede stavbne parcele (na kateri ta objekt stoji), sovpada z realizacijo obveznosti revidentov, da morajo objekt porušiti brez nadomestila. Glede na obrazloženo stanje so pravno nepomembna ostala izvajanja revidentov v zvezi z obravnavanim objektom, kot so razpravljanja o izvršljivosti in dokončnosti upravne odločbe o rušitvi objekta, o pomenu uporabnega dovoljenja, o pravici do odškodnine in podobno. Namreč predmet razlastitvenega postopka so lahko le obstoječe (lastninske ali druge stvarne) pravice razlaščencev.

Ad 2./ Revidenta vztrajata na stališču, da imata prvenstveno pravico do nadomestnih nepremičnin namesto plačila odškodnine. Zato menita, da je sodišče kršilo materialno pravo, ko je priznalo odškodnino za odvzete nepremičnine. Sodišči nižjih stopenj sta odločitev o odškodnini oprli na določilo 24. člena ZSZ. Po določilu prvega odstavka navedenega člena mora razlastitveni upravičenec zagotoviti lastniku za odvzeto nepremičnino drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Presoja pravilne uporabe navedenega določila je po oceni revizijskega sodišča odvisna od dejanskih ugotovitev v tej zadevi. Dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj v tej zadevi niso potrdile možnosti, da bi lahko razlastitvena upravičenka zagotovila nasprotnim udeležencem druge enakovredne nepremičnine. Kadar pa je stanje tako, da ni na razpolago drugega enakovrednega zemljišča, pride v poštev le odškodninska oblika nadomestitve vrednosti razlaščene nepremičnine. Zato je pravilna izpodbijana odločitev, da nasprotnim udeležencem pripada odškodnina za odvzete nepremičnine.

Ad 3./ Ni utemeljena revizijska trditev revidentov, da bi sodišče moralo razlastiti tudi nepremičnino s parcelno številko 748/1. Po določilu drugega odstavka 24. člena ZSZ lahko razlaščenec predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlasitev poteka, če se mu zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da položaj nasprotnih udeležencev v zvezi z nepremičnino s parcelno številko 748/1 ni tak, kot ga določa navedena norma. Ugotovljeno je bilo, da zaradi odvzema 104 m2 od skupno 593 m2 stavbnega zemljišča položaj revidentov ni bistveno poslabšan. Položaj naj bi bil poslabšan tudi zaradi zatrjevalnih imisij, hrupa in podobno. Toda ugotovljeno je bilo, da stoji hiša na navedeni parceli ob cesti tako, kot bo stala po rekonstrukciji iste ceste, da je oddaljena od ceste več kot 10 m in da bo hrup enak ali manjši po končani gradnji in vsekakor manjši potem, ko bo postavljena protihrupna ograja ter da je stanje tudi z drugimi nepremičninami glede imisij enako. Takim ugotovitvam je lahko sledil le pravni sklep, da se položaj razlaščencev na parcelni številki 748/1 zaradi odvzema teh 104 m2 (ali pa ostalih nepremičnin) ni bistveno poslabšal. Revizijsko sodišče sprejema oceno sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko na predlog nasprotnih udeležencev ni postavilo še drugega izvedenca, ker je postavljeni izvedenec strokovno pojasnil vse odločilne okoliščine o emisijah. Taka presoja je pravilna in po oceni revizijskega sodišča ni utemeljena revizija v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 243. in drugega odstavka 245. člena ZPP, ki se uveljavlja. Kršitev prvonavedenega določila ni mogla nastati, ker je sodišče postavilo izvedenca.

Izvedenca je postavilo izmed sodnih izvedencev, kot to določa drugi odstavek 245. člena ZPP, in zato tudi to določilo ni moglo biti kršeno.

Ad 4./ Podlago za določitev odškodnine za odvzeto nepremičnino določa 26. člena ZSZ. Po tem določilu obsega odškodnina za odvzeto nepremičnino vrednost nepremičnine in stroške povezane z razlastitvijo. Revizijsko sodišče ocenjuje, da sta sodišči nižjih stopenj določili nasprotnim udeležencem pripadajočo odškodnino po navedenem določilu. Odškodnina je bila pravilno priznana glede na stanje, ki je obstajalo v začetku razlastitvenega postopka (33. člen ZSZ). Povečanje imisij v času uvedbe razlastitvenega postopka ni bilo ugotovljeno. Kar zadeva dostope do ostalih nepremičnin revidentov, je bilo ugotovljeno, da uredba o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo glavne ceste G 10 (M 10) na odseku Depala vas - Črnuče, pododsek v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 89/98), določa obveznosti investitorja, da v času gradnje in po izgradnji zagotovi nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po izgradnji. Tako odrejena obveznost investitorja zajema vse prizadete nepremičnine in gotovo tudi dostop do nove hiše revidentov Š. 62, ki se v reviziji še posebej omenja. Revizijsko sodišče zato sprejema presojo sodišč nižjih stopenj, da glede na tako stanje in ko so dela v zvezi z rekonstrukcijo ceste ob nepremičninah nasprotnih udeležencev še v teku (zato stanje še ne more biti končno), ni imelo podlage za odločanje o nadaljnji odškodnini.

Revidenta sicer v reviziji nista navezovala zahteve za dodelitev drugega primernega nadomestnega zemljišča za odvzete nepremičnine, ki neposredno služijo kmetijski dejavnosti. Po določilu prvega odstavka 25. člena ZSZ mora namreč razlastitveni upravičenec ponuditi v last enakovredno in primerno nadomestno nepremičnino, razlaščenec namesto nadomestila v naravi pa ne more zahtevati odškodnine, kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki neposredno služi kmetijski dejavnosti. Zaradi tega se ob razlogih, ki so že navedeni pod Ad 2 še v zvezi s kmetijskimi zemljišči dodaja, da revidenta zaradi navedenega določila ne bi mogla odkloniti enakovrednega in primernega nadomestnega zemljišča, če bi razlastitveni upravičenec tako zemljišče ponudil. V obravnavani zadevi pa tak položaj ni bil ugotovljen ter je bila zato revidentoma utemeljeno priznana odškodnina za razlaščene nepremičnine.

Neutemeljenost zahtevka za odškodnino zaradi izgube dohodka od obcestnih reklamnih panojev, sta sodišči nižjih stopenj pravilno pojasnili. Na revizijske razloge o tem je le dodati, da sta revidenta dobila odškodnino za obravnavano nepremičnino, pri čemer je neodločilno, ali sta jo v celoti uporabljala sama ali pa jo deloma oddajala v najem (člen 26 ZSZ).

V skladu z zgoraj navedenimi razlogi, ki niso potrdili v reviziji uveljavljenih ali uradoma upoštevnih kršitev, je moralo revizijsko sodišče zavrniti revizijo nasprotnih udeležencev kot neutemeljeno (378. člen ZPP v zvezi s 36. členom ZSZ in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

V nepravdnem postopku velja glede povračila stroškov postopka načelo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). V postopku za določitev odškodnine določa ZNP v 104. členu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. V skladu s tem določilom je sodišče prve stopnje naložilo predlagateljici postopka v tej zadevi, da povrne nasprotnim udeležencem njihove stroške postopka. Toda v postopkih s pravnimi sredstvi tudi v takih primerih velja načelo uspeha, po katerem lahko nasprotni udeleženec kot vlagatelj pravnega sredstva zahteva povrnitev nastalih stroškov postopka od nasprotnega udeleženca le, če je s pravnim sredstvom uspel. Ker nasprotna udeleženca v tem primeru z revizijo nista uspela, morata v skladu z navedenim pravilom sama nositi svoje stroške revizijskega postopka.