Jedro

Kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča v pritožbi (109. člen ZPP).

Izrek

M.K. se kaznuje z denarno kaznijo 300,00 € (tristo 00/100), ki jo je dolžan plačati v roku 30 dni od dneva vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, je tožnik dne 29.3.2017 vložil tožbo. Zaradi nepopolnosti tožbe se zadeva vodi pod opr. št. R 60/2017. Dne 22.2.2018 je Višje sodišče v Mariboru v pritožbeno reševanje sprejelo dve pritožbi tožnika zoper dva sklepa sodišča prve stopnje.

2. Tožnik je vložil dve pritožbi, obe dne 14.12.2017 in obe sta identični. V vlogah med drugim navaja tudi: „sum, da sodnica namerno zavlačuje postopek..... Z.M.N. ne more obravnavati nadpisane zadeve, ker ji ne zaupam, saj mi je že zaradi njene nesposobnosti že dejansko slabo odločila......prisodila pristransko samo eni osebi, tako malo na lepe oči, vsekakor pa je bila v zvezi takratnih zadev njej visoka nagrada......in tožnik naj zaupa sodišču, kadru, ki se samovoljno obnaša goljufa tožnika, ga oškoduje za premoženje.......Menim prepričano, da hoče Z.M.N. pomesti tudi to zadevo pod preprogo.....čemu ščiti državne goljufive organe, ki namerno priredijo dogodek nesreče....Prepričan sem, da se dela konstrukt, saj sodnica tudi sprejema sugeracije od zvez ostalih toženih, ki jih nato telefonsko posreduje višjemu sodniku, B.R. in dvomim, da je ta imel pisno podlago za skrbno presojo in si upal podati sklep, je prej skrpucalo, torej ni prebral tožbe in sodnega spisa, ko je pritožbo, kar tako malo po balkansko zavrnil......in dokler bo zmeda in nezakonita dejanja v tej zadevi kot sklepi ter lena samovšečnost sodnice1.....“.

3. Zakon o pravdnem postopku v 109. člen ZPP določa: „(1) Pravdno sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena tega zakona tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. (2) Kazen, izrečena po prvem odstavku tega člena, ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja.“.

4. Z zgoraj citiranima pritožbama, še posebej pa z deli besedila, ki so poudarjeni, je tožnik v celoti izpolnil citirani zakonski dejanski stan žalitve sodišča. Trditve o nesposobnosti, pristranskosti, podkupljivosti, lenobi in samovšečnosti sodnice Z.M.N.; o balkanskem sojenju in skrpucalu sklepa sodnika B.R.; o goljufivih državnih organih, ki namerno priredijo dogodek nesreče, so povsem nedopustne. S takšnimi pavšalnimi trditvami, se osebam, ki v konkretnem primeru odločajo ter predvsem sodstvu kot celoti, neutemeljeno odreka spoštovanje in ugled2. Slabi medijski zgledi ter samoomejevanje sodstva, ki zaradi načela nepristranskosti ne sme javno odgovarjati na očitke, očitno ustvarjajo zmotno prepričanje pri udeležencih v postopkih, da lahko tudi sami in to nekaznovano, uporabljajo metode diskreditiranja in zaničevanja. Sodišče druge stopnje navaja, da je varovanje avtoritete ter nepristranskosti sodstva eden izmed dopustnih razlogov za omejevanje oz. poseg v tožnikovo ustavno in konvencijsko pravico do svobode izražanja. Preprosteje zapisano, kritika sodstva ali tudi posameznih sodnikov je načeloma dopustna, če pa ta preraste v osebno poniževanje in je povsem izven vsebine, ki se v sodnem postopku obravnava, potem tožnika več ne ščiti njegova pravica do svobode izražanja.

5. V primerih, kot je obravnavani, imajo zato sodišča možnost in dolžnost, če so izpolnjene formalne in materialnopravne predpostavke iz citiranega 109. člena ZPP, izreči denarno kazen, ki lahko znaša, v skladu s tretjim odst. 11. člena ZPP, do 1.300,00 €. Sodišče druge stopnje je, upoštevajo tako povzeto vsebino vloge, kot tudi okoliščine osebne narave na strani tožnika (laična stranka, slabšega premoženjskega stanja), kot denarno kazen določilo nižji znesek in sicer v višini 300,00 €, ki jo je dolžan plačati v roku 30 dni od dneva vročitve tega sklepa (četrti odst. 11. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki jo je potrebno vložiti v roku 15 dni od dneva prejema sklepa. Pritožba se vloži v dveh izvodih pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (15. člen ZIZ v zvezi s 335. členom ZPP).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (15. člen ZIZ v zvezi s 336. členom ZPP).

1 Besedilo je podčrtal sodnik poročevalec. 2 Sklep VSRS Cp 1/2013 z dne 24.1.2013; Cp 12/2012 z dne 20.9.2012. VSRS Sklep Cp 13/2017 z dne 19.10.2017; drugače v VSRS Sklep Cp 12/2017 z dne 2.10.2017.