Jedro

Trditveno in dokazno breme je na revidentu.

Vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni opredeljeno natančno in konkretno, temveč le na splošni ravni, prav tako tudi ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo v zvezi s tem prekršeno. Dopustnost uporabe izrednih pravnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) pri postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna je odvisna od okoliščin vsakega primera posebej.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožena stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi tožeče stranke ugodilo in odpravilo revidentkin sklep, št. 54451-13/2009/23 z dne 11. 2. 2010 (1. točka izreka sodbe) ter odločilo, da mora revidentka tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v tam navedeni višini (2. točka izreka sodbe). Z izpodbijanim sklepom je revidentka odpravila sklep, št. 54451-9/2008-31 z dne 12. 11. 2008, o sofinanciranju tam navedenega projekta, s katerim so bila tožeči stranki odobrena sredstva v višini 1.000.000,00 EUR (I. točka izreka sklepa) in zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje tam navedene operacije (II. točka izreka sklepa).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

9. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za „pomembno pravno vprašanje dopustnosti izrednih pravnih sredstev v postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo“.

10. Vsebina obravnavane zadeve je presoja zakonitosti odprave sklepa o sofinanciranju tožeče stranke in zavrnitev njene vloge na javni razpis v obnovljenem postopku.

11. Vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni izpostavljeno na način iz 7. točke obrazložitve tega sklepa. Opredeljeno namreč ni natančno in konkretno, temveč je opredeljeno le na splošni ravni, prav tako tudi ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo v zvezi s tem prekršeno. Dopustnost uporabe izrednih pravnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) pri postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna je odvisna od okoliščin vsakega primera posebej, zato od odgovora na splošno zastavljeno vprašanje, kakršnega je izpostavila revidentka, ni odvisna odločitev v obravnavani zadevi. Iz tega razloga izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.