Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da so prva do četrta toženka dolžne v roku 15 dni na svojih nepremičninah med zunanjo enoto svoje toplotne črpalke in tlemi namestiti antivibracijski element Vibrostop AA50/AS ali alternativni element z vrednostjo togosti k=200 N/mm ali manj in da je prva toženka dolžna v roku 15 dni na pristojno Upravno enoto vložiti predlog za pridobitev gradbenega dovoljenja po poenostavljenem postopku za gradnjo protihrupne ograje določenih specifikacij na nepremičnini v lasti prve toženke, pri čemer so to protihrupno ograjo prva do četrta toženka dolžne nerazdelno zgraditi v roku 15 dni po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ob tem pa tožniku nerazdelno plačati še znesek 2.880 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila. Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek, da so prva do četrta toženka dolžne v roku 15 dni iz svojih nepremičnin odstraniti zunanjo enoto toplotne črpalke, pri čemer se jim v bodoče prepoveduje s takšnimi ali podobnimi ravnanji posegati v okolje oziroma vznemirjati tožnika v izvrševanju njegove lastninske pravice in posesti njegove nepremičnine, sicer bo to zunanjo enoto toplotne črpalke lahko na stroške posamezne toženke odstranil tožnik ali kdo tretji po njegovem naročilu, ob tem pa so prva do četrta toženka dolžne tožniku nerazdelno plačati še znesek 2.880 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Tožnik vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: ‒ Ali je v primeru uporabe tujega predpisa, tuje strokovne metodologije, katere vsebina strankam in sodišču ni znana, ker ni javno objavljena, stranka sama dolžna pribaviti ta predpis (brez ustreznega poziva sodišča, da to stori - v okviru materialnega procesnega vodstva) in ga vložiti v sodni spis kot dokaz, ali je to naloga strokovnjaka - izvedenca, ki je uporabo tega predpisa predlagal in ga dejansko pri svojem strokovnem delu in strokovnih zaključkih uporabil oziroma naloga sodišča? ‒ Ali je sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava dolžno preveriti vsebino tujega predpisa (ISO standardov), ki je bilo uporabljeno kot podlaga sodne odločitve; ali pa lahko verjame in povzame delček vsebine tega predpisa, ki ga je v izvedenskem mnenju navedel izvedenec, zlasti ob grajah pravdne stranke, da navedena vsebina predpisa ni točna? ‒ Ali je vprašanje kritja stroškov za pribavo tujega predpisa sploh bistveno (v smislu izbire tehničnega načina vnaprejšnjega kritja teh stroškov: ali jih bo krila stranka sama po pozivu sodišča za založitev predujma za te stroške; ali jih bo krila stranka samoiniciativno; ali jih bo krila stranka v okviru založitve predujma za izvedenca), tj. ali je utemeljen razlog za zavrnitev zahtevka, temelječa na predpisu, katerega vsebina sodišču in strankam ni znana, strankino neplačilo stroškov za pribavo tujega predpisa, čeprav sodišče stranke na plačilo teh stroškov niti ni pozvalo? ‒ Ali bi v primeru, da bi stranka (ali izvedenec) sama pribavila tuj predpis in ga vložila v spis, sodišče preverilo vsebino tega predpisa, vloženega v spis od stranke - torej verjelo stranki (ali izvedencu); ali pa bi moralo sodišče samo (na stroške stranke, ki bi jo pozvalo na založitev predujma za to) pribaviti tuj predpis? ‒ Ali je odločba pritožbenega sodišča v obrazložitvi o zavrnitvi zahtevka obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka (glede narave in namena nepremičnine tožnika, glede krajevno običajno uporabo nepremičnine tožnika, glede otežkočanja uporabe nepremičnine tožnika, glede povzročanja znatnejše škode s predmetnim hrupom toplotnih črpalk)? ‒ Ali mora sodišče v primeru predloga za izločitev izvedenca, ko je ta že opravil svoje delo, ker je stranka za razloge izločitve izvedela šele tedaj, o tem predlogu odločiti s posebnim sklepom?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).