Jedro

Določba 1. točke petega odstavka 342. člena ZFPPIPP določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Od uveljavitve ZFPPIPP namreč velja, da uveljavljanje ničnosti in zahteva za razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku, nista dovoljeni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in prvotožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna prvotoženi in drugotoženi stranki povrniti pravdne stroške vsaki v višini 4.072,00 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi primarnemu oziroma podrednemu tožbenemu zahtevku, oziroma podrejeno da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Prvotožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Drugotožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da je potrebno za odločitev v tej zadevi, na podlagi 2. točke prvega odstavka 495. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZFPPIPP), uporabiti določbe ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo iz razloga pomanjkanja procesne legitimacije tožeče stranke, s čimer se višje sodišče ne strinja. Za obstoj procesne legitimacije zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije – aktivno procesno legitimiran za vložitev tožbe je tisti, ki zatrjuje, da je nosilec, upravičenec iz materialnopravnega razmerja, in ki s tem uveljavlja varstvo svojih (zatrjevanih) pravic. Peti odstavek 342. člena ZFPPIPP po prepričanju višjega sodišča v njem naštetim subjektom ne jemlje procesne, temveč aktivno stvarno legitimacijo, ki se nanaša na vsebinski, materialnopravni vidik tožbe. To torej pomeni, da bi bilo potrebno tožbo zavrniti, in ne zavreči. Ker pa tožeča stranka s spremembo zavrženja tožbe v zavrnitev tožbenega zahtevka ne bi ničesar pridobila, višje sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.

7. Svojo odločitev o zavrženju tožbe (pravilno zavrnitvi tožbenega zahtevka) je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbo 1. točke petega odstavka 342. člena ZFPPIPP, ki določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Od uveljavitve ZFPPIPP namreč velja, da uveljavljanje ničnosti in zahteva za razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku, nista dovoljeni. Višje sodišče se v izogib ponavljanju razlogov za zavrženje tožbe (pravilno zavrnitev tožbenega zahtevka) v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev podkrepilo tudi s primeri iz ustaljene sodne prakse. (1)

8. Ker je bilo tožbeni zahtevek potrebno zavrniti že na podlagi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP, pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, da o javni dražbi ni bila pravilno obveščena, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ugotovilo tudi dejstvo, ki ni bilo dokazano (2), da naj bi sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je bil izločitveni zahtevek prvotožene stranke, ki naj bi ga podala v okviru stečajnega postopka nad A.J. s. p., priznan, da je bilo ravnanje toženih strank nedobroverno in protipravno izvršeno prav z namenom, da se v okviru take prodaje pridobi v last neko nepremičnino, za katero sta obe stranki vedeli, da ni last prodajalca (prvotožene stranke), za odločitev v predmetni pravdi niso bistvenega pomena, zato se višje sodišče do njih ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Ob tem višje sodišče še pripominja, da je bil predmet prodaje na javni dražbi v okviru stečajnega postopka idealni del nepremičnine (to je solastniški delež 16/1000) parc. št. yyy, vl. št. xxx, k. o. Z, in gostinski lokal C.. Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, pri čemer vsakemu od solastnikov pripada računsko določen idealni delež te stvari. Ker solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari, stvar v naravi (še) ni razdeljena med (so)lastnike, tudi gostinski lokal C. kot tak ni mogel biti predmet prodaje v okviru stečajnega postopka. Pri solastnini je torej razdeljena lastninska pravica, ni pa razdeljena tudi stvar sama. Glede na to, da nepremičnina parc. št. yyy, vl. št. xxx, k. o. Z (sedaj ID ...), v naravi še ni razdeljena med solastnike, ima vsak solastnik skladno z določbo 69. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) vedno, razen v neprimernem času, pravico zahtevati delitev stvari. Očitno solastniki niso sporazumni o načinu delitve nepremičnine, zato bo o tem moralo odločiti sodišče v nepravdnem postopku, in sicer tako, da bodo solastniki dobili v naravi tisti del stvari, za katerega bodo izkazali upravičen interes (70. člen SPZ).

10. Glede na navedeno in ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

12. Ker odgovor prvotožene stranke na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju višjega sodišča in tako ni bil potreben za postopek, krije tudi prvotožena stranka sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

(1) Sodbe VSRS II Ips 516/2001 z dne 06. 06. 2002, III Ips 80/2000 z dne 14. 09. 2000, III Ips 157/98 z dne 25. 08. 1999 v zvezi z načelnima pravnima mnenjema občne seje VSS z dne 14. 12. 1994 in 19. 06. 1996. (2) Da naj bi bila obvestilu o javni dražbi priložena tudi kopija javno objavljenega oglasa.

(3) V. Rijavec: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 328-341.