Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so določbe Zakona o vodah (ZV-1) o posegih na vodno in priobalno zemljišče del materialnega prava, ki bi ga sodišči prve in druge stopnje kot prisilni predpis morali uporabiti pri odločanju (in posledično dajatveni tožbeni zahtevek zavrniti).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so določbe Zakona o vodah (ZV-1) o posegih na vodno in priobalno zemljišče del materialnega prava, ki bi ga sodišči prve in druge stopnje kot prisilni predpis morali uporabiti pri odločanju (in posledično dajatveni tožbeni zahtevek zavrniti).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja za potrebe gospodujočih nepremičnin na služeči nepremičnini v korist vsakokratnih lastnikov gospodujočih nepremičnin in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine služnostna pravica peš hoje po pešpoti širine 50 cm, kot je opisano v I. točki izreka sodbe, pri čemer pešpot preko struge potoka ... poteka po brvi, široki 80 cm in dolgi 6 metrov (I. točka izreka); tožencema je naložilo, da morata na služeči nepremičnini vzpostaviti stanje, kot je bilo pred vznemirjanjem služnostne pravice, in sicer sta dolžna preko potoka ... na mestu 24. 6. 2019 podrte brvi zgraditi brv iz dveh lesenih tramov preseka 12 x 14 cm, dolžine 6 metrov, v medsebojni razdalji 60 cm in ju nato prekriti z lesenimi deskami postavljenimi prečno na tramova in odstraniti na pot postavljeno vrhovino, debla in veje dreves ter tožnikoma omogočiti neovirano hojo po služnostni poti (II. točka izreka); tožencema je tudi v bodoče prepovedalo posegati v služnostno pravico, kot izhaja iz I. točke izreka (III. točka izreka). Kar tožnika s tožbenimi zahtevki zahtevata več ali drugače je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Toženca v predlogu za dopustitev revizije trdita, da sta sodišči s tem, ko sta ugodili dajatvenemu delu tožbenega zahtevka in jima naložili v nasprotju s prisilnimi predpisi, da morata zgraditi brv čez hudourniški potok ..., kršili 6. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poudarjata, da sodišče materialno pravo pozna po uradni dolžnosti, da je dolžno upoštevati prisilne predpise, in da ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Sodišči namreč s svojima sodbama silita toženca v storitev prekrška po Zakonu o vodah (v nadaljevanju ZV-1) in kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Ob tem se sklicujeta na stališče Direkcije Republike Slovenije za vode, iz katerega (med drugim) izhaja, da je gradnja brvi in s tem poseg na obalno in priobalno zemljišče v skladu s 37. členom ZV-1 možna le pod pogojem, da gre za objekt javne infrastrukture, katerega investitor je lahko le lokalna skupnost. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali so določbe ZV-1, ki prepovedujejo postavitev brvi, ki jo je sodišče naložilo v postavitev na podlagi dajatvenega zahtevka tožnikov, del materialnega prava, ki bi ga sodišči prve in druge stopnje kot prisilni predpis morali uporabiti pri svojem odločanju o dajatvenem delu zahtevka in zahtevek v tem delu zavrniti; in (2) ali takšna sodba v morebitnem postopku o prekršku ali celo v kazenskem postopku za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti zoper toženca predstavlja utemeljen ugovor pred ugotovitvijo odgovornosti za prekršek po ZV-1 oziroma ugotovitvijo krivde za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1, če bi bila toženca prisiljena v izpolnitev te zaveze iz sodbe.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).