Jedro

Tudi če ni dvoma, da je bil tožnik z izvolitvijo za člana nadzornega odbora sindikata izvoljen tudi kot sindikalni zaupnik, to ne zadošča za priznanje posebnega varstva po 113. členu ZDR. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR mora sindikat delodajalca obvestiti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno preveriti in upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 30. 1. 2009 nezakonita. Zato tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu za čas, ko ni delal, priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Presodilo je, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tožniku tudi ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR. Tožnik pa je bil tudi sindikalni zaupnik in je po 113. členu ZDR užival posebno varstvo pred odpovedjo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da tožena stranka nima nobenih razlogov za oporekanje verodostojnosti tožnikove funkcije sindikalnega zaupnika. Ker je pogodbo o zaposlitvi odpovedala brez soglasja sindikata, je takšna odpoved po določbi prvega odstavka 113. člena ZDR nezakonita že iz tega razloga, ne glede na razloge iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb tožene stranke v zvezi z obstojem utemeljenega poslovnega razloga ni opredelilo. Prav tako se ni opredelilo do njene pritožbene navedbe o tem, da je bil tožnik prekludiran glede predložitve zapisnika izrednega zbora članov (sindikata) z dne 19. 3. 2005. Predložitev tega dokaza je sodišče sicer naložilo priči S. Č.. Dejstva, ki jih navaja tožnik in dokazi, ki jih je predložil o tem, da je sindikalni zaupnik, so si v nasprotju. Tožena stranka ni bila nikoli obveščena s strani sindikata o imenovanju oziroma izvolitvi tožnika za sindikalnega zaupnika, kar je pogoj za zagotavljanje posebnega varstva pred odpovedjo. Dejstvo, da je nekdo izvoljen v organ sindikata, še ne pomeni avtomatizma, da je istočasno sindikalni zaupnik v smislu 113. člena ZDR. Poleg tega je tožnik svojo sindikalno imuniteto pričel uveljavljati šele z vlogo na sodišču z dne 15. 6. 2009 in z listino z dne 5. 6. 2009. 4. Revizija je utemeljena.

5. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Po določbi prvega odstavka 113. člena ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. Po določbi prvega odstavka 210. člena ZDR, se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 113. členom lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR mora sindikat obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika.

7. Bistvo spora je vprašanje, ali je tožnik užival posebno pravno varstvo pred odpovedjo kot sindikalni zaupnik v skladu z določbo 113. člena ZDR, zaradi česar bi tožena stranka morala pridobiti soglasje sindikata k odpovedi.

8. Pravica vsakega sindikata, da zastopa in varuje interese svojih članov, izhaja iz 76. člena Ustave. Iz navedene pravice izhaja tudi upravičenje, da sindikat svobodno izbira svoje predstavnike. Glede samega števila sindikalnih zaupnikov pa je glede na določbe ZDR treba razlikovati dva položaja. In sicer (prvič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po 208. členu, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu (in kar sodi na področje organiziranja in delovanja sindikata) in (drugič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po prvem odstavku 210. člena ZDR, ki bodo deležni tudi posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR. Ta določitev temelji na kriterijih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali posebni pogodbi med delodajalcem in sindikatom. Števila sindikalnih zaupnikov in določitev tega, kateri od njih uživajo posebno varstvo, ni mogoče mešati.

9. Posebno varstvo, ki ni vezano zgolj na opravljanje sindikalne dejavnosti, je opredeljeno v drugi alineji 113. člena ZDR: delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. S takšno opredelitvijo varstva je zakon usklajen s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvenih olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju (Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 14/82, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92), ki v 1. členu določa, da morajo biti predstavniki delavcev (to so po določbi 3. člena tako sindikalni predstavniki kot od drugih delavcev izvoljeni predstavniki delavcev) v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščanje zaradi njihovega statusa ali aktivnosti kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi skupno dogovorjenimi sporazumi.

10. Element sindikalne svobode je svobodno določanje predstavnikov sindikata, preko katerih člani uresničujejo varstvo svojih interesov. Sindikat ima pravico svobodno določiti oziroma izvoliti svoje sindikalne predstavnike. Določanje števila tistih sindikalnih zaupnikov izmed njihovih svobodno izbranih predstavnikov, ki bodo uživali posebno pravno varstvo pred odpovedjo v skladu s 113. členom ZDR (in posebno varstvo po drugem odstavku 210. člena ter druge ugodnosti, ki jih mora zagotavljati delodajalec v okviru materialnih pogojev za delo sindikata), pa je predmet sporazumno dogovorjenih kriterijev med sindikatom in delodajalcem.

11. Glede na navedeno revizija utemeljeno navaja, da sodišči nižje stopnje zmotno enačita izvolitev sindikalnih zaupnikov po 208. členu ZDR s priznavanjem posebnega pravnega varstva po 113. členu ZDR. Tudi če ni dvoma, da je bil tožnik z izvolitvijo za člana nadzornega odbora sindikata izvoljen tudi kot sindikalni zaupnik, to ne zadošča za priznanje posebnega varstva po 113. členu ZDR. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR mora sindikat delodajalca obvestiti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno preveriti in upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in upoštevalo sodišče druge stopnje pa izhaja, da ni dokazano, da bi o izvolitvi tožnika v nadzorni odbor dne 19. 3. 2005 tožena stranka bila obveščena. Obveščena pa je bila 22. 9. 2005 o tem, kdo so sindikalni zaupniki sindikata KNSS-Neodvisnost podjetja C. d.d. (priloga B18) in med temi ni bilo tožnika. Na kakšen način sindikat obvesti delodajalca o tem, kdo je sindikalni zaupnik, je bilo določeno v 6. členu Pogodbe o izvajanju sindikalne dejavnosti z dne 20. 5. 2005, k kateri je sindikat KNSS-Neodvisnost podjetja C. d.d. pristopil 12. 9. 2005. 12. Nenazadnje drži tudi navedba tožene stranke, da se tožnik ne v postopku pri toženi stranki ne v tožbi ni skliceval na sindikalno imuniteto. To dejstvo je uveljavljal šele v pripravljalni vlogi z dne 15. 6. 2009 in šele takrat predložil tudi potrdilo sindikata z dne 5. 6. 2009, da naj bi bil od 5. 4. 2006 do 28. 2. 2009 sindikalni zaupnik in naj bi užival sindikalno imuniteto. Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožena stranka tako ni bila (na dogovorjen način) obveščena o izvolitvi tožnika kot sindikalnega zaupnika, ki bi užival delovno pravno varstvo po 113. členu ZDR, na kar se tožnik tudi ni skliceval. Zato iz tega razloga odpoved ni bila nezakonita.

13. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na katerem temelji odločitev sodišča druge stopnje, to sodišče ni obravnavalo in se opredelilo do pritožbenih navedb o zakonitosti odpovedi: glede obstoja utemeljenega poslovnega razloga, izbire presežnih delavcev in možnosti zaposlitve tožnika pod spremenjenimi pogoji. Revizija zato utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje. Ne gre sicer za bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa za bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP in bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih tako, da je ni mogoče preizkusiti.

14. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrača sodišču druge stopnje v novo sojenje.