Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče glede neposredne uporabe MSVN. Iz obširnih obrazložitev v teh zadevah, ki jih Vrhovno sodišče ne ponavlja, izhaja, da te določbe niso neposredno uporabljive, saj ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali.

Revizijsko sodišče soglaša s pravno presojo nižjih sodišč, da MSVN v obravnavanem primeru ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do vojaške starostne pokojnine. Pravno podlago za priznanje pokojnine tožniku predstavljalo določbe ZPIZVZ, na podlagi katerih pa je bil njegov zahtevek za priznanje pokojnine že pravnomočno in dokončno zavrnjen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke št. 6518982 z dne 8. 7. 2011 in št. 19 6518982 z dne 1. 6. 2011 za priznanje starostne vojaške pokojnine po Sporazumu o vprašanjih nasledstva – MSVN (Zakon o ratifikaciji, Ur. l. RS-MP, št. 20/2002. Ker je Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) vprašanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev normativno uredila v Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ, Ur. l. RS, št. 49/98 in naslednji), neodvisno od MSVN in še pred njegovo uveljavitvijo, bi morebitno pravno podlago za priznanje pokojnine tožniku lahko predstavljale le določbe ZPIZVZ in ne MSVN. Glede na to, da je bil tožnikov zahtevek po tem zakonu že pravnomočno zavrnjen z odločbo z dne 15. 12. 2005, je tožena stranka pravilno zavrgla ponovno zahtevo tožnika.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je vložil zahtevek za priznanje pravice do starostne vojaške pokojnine od 1. 9. 1992 dalje in ne šele od 26. 1. 2005 dalje. V letu 1992 ZPIZVZ še ni bil sprejet in bi moralo sodišče uporabiti predpise SFRJ oziroma določbe MSVN, glede na to, da je bila tožniku po teh predpisih od 1. 1. 1989 v Republiki Srbiji priznana pokojnina. Sodišče bi torej moralo sprva ugotoviti, ali pripada tožniku pokojnina po predpisih SFRJ, oziroma sedaj MSVN in ali mu mora RS to pokojnino izplačevati od pridobitve državljanstva dalje, ali tudi za obdobje, ko je bil državljan Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju: BIH). Sodišče je, namesto, da bi se opredelilo do tega spornega vprašanja, razpravljalo o vprašanjih, ki niso predmet spora. Sodišče tudi ni argumentirano obrazložilo zavrnitve predloga za prekinitev postopka in sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem. Nadalje navaja povzetke vloženih pravnih sredstev v drugih sodnih postopkih (v katerih tožnik niti ni bil stranka postopka), ker so po mnenju tožnika uporabljivi v obravnavanem primeru.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do navedb v zvezi z zavrnitvijo pravice za izplačilo pokojnine Republiškega fonda Srbije. Po prvem odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Odločilnega pomena pa so navedbe v zvezi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja v postopku in ki je podlaga za odločitev po presoji sodišča. Na navedbe, ki niso odločilnega pomena, sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje obrazložilo vse potrebne razloge, zakaj soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti, iz izpodbijane sodbe pa je tudi jasno razvidno, da se je s pritožbenimi navedbami tožnika seznanilo in jih v okviru preizkusa sodbe sodišča prve stopnje tudi obravnavalo.

8. Sodišče druge stopnje je zadostno obrazložilo zavrnitev tožnikovega predloga za sprožitev postopka po 156. členu Ustave Republike Slovenije zaradi zatrjevanega neskladja "MSVN ali/in domače zakonodaje" z Ustavo RS. Zato očitek, da je podana kršitev določb pravdnega postopka (iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ni utemeljen.

9. Sodišče je v tem postopku v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. 6518982 z dne 8. 7. 2011 v zvezi z prvostopno odločbo tožene stranke št. 19 6518982 z dne 1. 6. 2011. Citirani odločbi tožene stranke predstavljata okvir odločanja v sodnem postopku. Tožnik je na naroku dne 9. 11. 2012 izrecno izjavil, da vtožuje pokojnino od sprejema v državljanstvo, torej od 26. 1. 2005 dalje in revizijska trditev, da je vložil zahtevek za priznanje pravice do starostne vojaške pokojnine od 1. 9. 1992 dalje, ni točna. Sicer pa vprašanje, od kdaj tožnik uveljavlja pravico do pokojnine po MSVN, ni odločilno.

10. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče glede neposredne uporabe MSVN (1). Iz obširnih obrazložitev v teh zadevah, ki jih Vrhovno sodišče ne ponavlja, izhaja, da te določbe niso neposredno uporabljive, saj ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali.

11. Revizijsko sodišče soglaša s pravno presojo nižjih sodišč, da MSVN v obravnavanem primeru ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do vojaške starostne pokojnine. Pravno podlago za priznanje pokojnine tožniku predstavljalo določbe ZPIZVZ, na podlagi katerih pa je bil njegov zahtevek za priznanje pokojnine že pravnomočno in dokončno zavrnjen. Ob nespremenjenem dejanskem stanju in nespremenjeni pravni podlagi sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti.

12. Revizijsko sodišče ne odgovarja na navedbe, ki se nanašajo na povzetke iz vloženih pravnih sredstev v drugih sodnih postopkih, ker so ti za obravnavani primer brezpredmetni.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Glej odločbe v zadevah: VIII Ips 177/2009, VIII Ips 204/2009, VIII Ips 336/2008, itd