Jedro

Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, ki se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. To pomeni, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od tedaj, ko mu tožena stranka izrabe tedenskega dopusta ni omogočila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.598,15 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2007 dalje do plačila (1. točka izreka) ter sklenilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka v znesku 699,97 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (2. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se v delu, ki se nanaša na odločitev o obrestnem zahtevku od prisojenega zneska odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust, pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni oz. razveljavi in v delu, ki se nanaša na obrestni zahtevek, tožeči stranki prizna zamudne obresti le za čas od 20. 2. 2008 dalje oz. od vložitve tožbe dalje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo glede teka zakonskih zamudnih obresti, saj 299. člen OZ določa, kdaj pride dolžnik v zamudo. Po 1. odstavku tega člena dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, v 2. odstavku istega člena OZ pa je določeno, da v primeru, če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ker je tožena stranka prišla v zamudo šele, ko je bila pozvana, to pa je z vložitvijo zahteve za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja z dne 19. 1. 2008, ki jo je tožena stranka prejela 20. 2. 2008, zavrača plačilo zakonskih zamudnih obresti od 5. 9. 2007 dalje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

Sodišče prve stopnje je tožeči stranki pravilno prisodilo zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust v trajanju 8 dni od 5. 9. 2007 dalje do plačila. Stališče tožene stranke, da bi moralo upoštevati določbo 2. odstavka 299. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 – OZ), je napačno, saj ne gre za obveznost, za katero rok za izpolnitev ne bi bil določen. V obravnavanem primeru pride v poštev določba 1. odstavka 299. člena OZ, po kateri dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Tožbeni zahtevek se namreč nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, skladno z določbo 165. člena OZ pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožniku je škoda nastajala v času od 11. 2. 2007 do 18. 8. 2007, ki ga je prebil na misiji Nato za usposabljanje iraških varnostnih sil v Iraku, ko mu tožena stranka ni omogočila izrabe tedenskega dopusta, čeprav je bil do njega upravičen. Zato je zahtevek za plačilo odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2007 (obračunski dan za plačilo plače za avgust 2007) utemeljen, odločitev o obrestnem zahtevku pa je v skladu s citirano določbo OZ.

Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi, pa tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).