Jedro

Dejansko podlago tožbe pod opr. št. I P 688/2010, kot tudi pod opr. št. I P 1132/2014, predstavlja isti življenjski dogodek, ki temelji na trditvah, da je tožena stranka B. B. brez pooblastila A. A. dvignila z njenega bančnega računa 57.461,51 EUR in je zato za ta znesek neupravičeno obogatena. Prvo tožbo je vložila A. A., ki je med postopkom umrla, zato so njeni dediči, trije otroci, v trenutku njene smrti vstopili v pravdo. Spor je ohranil svojo obligacijsko pravno naravo in ni postal spor v zvezi z obsegom zapuščine, za kar se zavzema pritožba. Glede na zgoraj navedeno je tako v obeh pravdnih zadevah podana istovetnost pravdnih strank in istovetnost tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvo in drugotožeča stranka sta dolžni plačati toženi stranki 1.461,00 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da med strankami že teče prej začeta pravda o isti stvari, zato je kasnejšo tožbo zavrglo (189. člen ZPP).

2. Odločitev sodišča izpodbijata prvo in drugotožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču v nov postopek. Iz obrazložitve pritožbe sledi, da je bil ob vložitvi tožbe, ki je predmet tega pravdnega postopka, postopek pod opr. št. I P 688/2010 pravnomočno končan. V prvi pravdi je tožnica A. A. od B. B. zahtevala plačilo 59.429,53 EUR. V tožbi, ki je predmete te pravde, tožnika od B. B. in C. C. zahtevata, da prvotožencu plača v zapuščino po pokojni A. A. 57.461,51 EUR. V pravdah ne nastopajo iste stranke. Iz obrazložitve tožbe sledi, da se drugi toženec tožbi ni pridružil prostovoljno, zato sta tožbeni zahtevek oblikovala v skladu s sodno prakso tako, da sta s tožbo zajela tudi drugega toženca in tožba ni nesklepčna. Posledično obe pritožbi izpodbijata tudi odločitev o stroških postopka.

3. Prvotožena stranka je na pritožbi odgovorila in predlagala njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Litispendenca ali visečnost pravde je negativna procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Gre za absolutno procesno predpostavko, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Kadar sodišče ugotovi, da med strankami že teče prej začeta pravda o isti stvari, kasnejšo tožbo, po prvem odstavku 189. člena ZPP je to tožba, ki je bila nasprotni stranki kasneje vročena, zavrže. 6. Splošna presoja o obstoju litispendence kot procesne ovire temelji na kriteriju identitete spora: dva spora sta po uveljavljanem stališču sodne prakse identična, če sta podana subjektivna istovetnost in objektivna istovetnost. Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem teče pravda, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju tekoče pravde.

7. Dejansko podlago tožbe pod opr. št. I P 688/2010, kot tudi pod opr. št. I P 1132/2014, predstavlja isti življenjski dogodek, ki temelji na trditvah, da je tožena stranka B. B. brez pooblastila A. A. dvignila z njenega bančnega računa 57.461,51 EUR in je zato za ta znesek neupravičeno obogatena. Prvo tožbo je vložila A. A., ki je med postopkom umrla, zato so njeni dediči, trije otroci A. A.: C., D. in E., v trenutku njene smrti vstopili v pravdo. Spor je ohranil svojo obligacijsko pravno naravo in ni postal spor v zvezi z obsegom zapuščine, za kar se zavzema pritožba.

8. Glede na zgoraj navedeno je tako v obeh pravdnih zadevah podana istovetnost pravdnih strank in istovetnost tožbenega zahtevka in ker pravdni postopek, ki se je pred razveljavitvijo obravnaval pod opr. št. I P 688/2010, in se po razveljavitvi obravnava pod opr. št. I P 1407/2016, kot sledi iz uradnega zaznamka I P vpisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je v spisu, ni pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo procesna pravila o litispendenci in odklonilo odločanje o tožbenem zahtevku po tožbi, ki je bila vložena kasneje.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Pritožnika sta v pritožbenem postopku propadla, zato sta na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP dolžna plačati prvotoženi stranki B. B. stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.