Jedro

Predlog za obnovo postopka pred sodiščem prve stopnje lahko vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. S sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 100. člena v zvezi s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljen zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka pred sodiščem prve stopnje.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navaja, da lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Po četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sme dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama oziroma njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam, v njem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki te pravice nima.

3. Zoper navedeni sklep je tožnik po odvetniku vložil pritožbo zaradi kršitev določb ZUS-1 in ZPP. Predlaga, da se predlogu za obnovo postopka ugodi, saj bo na ta način lahko saniral dosedanje napake v postopku, ki jih je storil zaradi nevednosti in nepoznavanja predpisov. Navaja, da je sicer res, da svojega predloga ni vložil po osebi, ki bi imela opravljen pravniški državni izpit, vendar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da tožnik v tem postopku uveljavlja vpis v razvid samozaposlenih, kar pomeni, da zasleduje minimalne socialne pravice, ter da je njegov finančni položaj tako slab, da zastopanja ni mogel prepustiti odvetniku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilna in na zakonu utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo s pravilnimi razlogi in na pravilni pravni podlagi. Vrhovno sodišče v odgovor na pritožbene navedbe še dodaja, da vsebina zadeve, za katero se predlaga obnova postopka pred sodiščem prve stopnje, ne more biti razlog za drugačno obravnavo pogojev, ki jih mora za vložitev takšnega predloga, ki je izredno pravno sredstvo, izpolnjevati vlagatelj. Za takšno razlikovanje namreč ni podlage v določbah ZUS-1 in ZPP, prav tako pa takšno razlikovanje ne bi bilo v skladu z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

7. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da država v okviru instituta brezplačne pravne pomoči (ki se lahko dodeli tudi v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščema prve in druge stopnje) po načelu enakopravnosti omogoča uresničevanje pravice do sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine, te pravice ne bi mogla uresničevati. To možnost bi lahko pod pogoji, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči, izkoristil tudi tožnik.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. člena ZUS-1.