Jedro

Nova zahteva upravnemu organu, naj odloči o njegovi vlogi in potek dodatnega sedemdnevnega roka, sta procesni predpostavki za vložitev tožbe zaradi molka, ne glede na to, ali gre za dvostopenjski postopek, ali pa za enostopenjski, za kar gre v tem primeru. Dokazno breme za izkazovanje procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka organa pa je na tožniku.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik je dne 17. 3. 2014 pri naslovnem sodišču vložil tožbo zaradi molka toženke, ker ni pravočasno odločila o njegovi zahtevi za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi z dne 21. 10. 2013, ki jo je vložil na podlagi 82. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK). Hkrati je predlagal tudi ugotovitev ničnosti odločbe Ministrstva za kulturo št. 6161-86/2007/26 z dne 13. 2. 2014 in izdajo začasne odredbe.

Sodišče je s sklepom z dne 18. 3. 2014 tožbo razdružilo tako, da se tožba zaradi vpisa v razvid samostojnih ustvarjalcev - molka obravnava v tem postopku, tožba zoper navedeno odločbo toženke in zahteva za izdajo začasne odredbe pa v postopku, vodenem pod opr. št. I U 471/2014. Na poziv sodišča je tožnik v dopisu z dne 25. 3. 2014 ponovno navedel, naj sodišče izda začasno odredbo. Sodišče je zato štelo, da tožnik predlaga izdajo začasne odredbe tudi v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba ni dovoljena.

Tožnik v tožbi navaja, da jo vlaga zaradi molka toženke, ker ni pravočasno odločila o njegovi zahtevi za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi z dne 21. 10. 2013, ki jo je vložil na podlagi 82. člena ZUJIK.

Molk organa ureja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 28. členu. Drugi odstavek navedene določbe določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Tretji odstavek navedene določbe določa, da sme po prejšnjem odstavku ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen.

Iz navedenih določb izhaja, da sta nova zahteva upravnemu organu, naj odloči o njegovi vlogi in potek dodatnega sedemdnevnega roka, procesni predpostavki za vložitev tožbe zaradi molka, ne glede na to, ali gre za dvostopenjski postopek, ali pa za enostopenjski, za kar gre v tem primeru. Dokazno breme za izkazovanje procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka organa je na tožniku.

Ker tožnik tožbi ni priložil dokazil, da je pri toženki vložil takšno zahtevo in da je pred vložitvijo tožbe potekel sedemdnevni rok, ga je sodišče s pozivom z dne 19. 3. 2014 pozvalo, naj navedene pomanjkljivosti odpravi, hkrati pa ga je opozorilo tudi na pravne posledice, če ugotovljenih pomanjkljivosti ne bo odpravil. Tožnik je na poziv odgovoril ter navedel, da je potrebne priloge priložil tožbi, iz previdnosti pa je priložil še dokazilo, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je „na molk organa že opozoril“. Iz dopisa z dne 18. 12. 2013, ki ga je priložil tožnik, pa ne izhaja zahteva toženki, naj odloči o njegovi zahtevi za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi z dne 21. 10. 2013, ampak da se pritožuje zoper odločitev, da se mora za mesec november 2013 zavarovati kot samoplačnik ter oddati OPSVVZ obrazec. Zato tožnik po presoji sodišča ni izkazal izpolnjevanja navedenih procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka. Glede na navedeno je bila tožnikova tožba vložena prezgodaj, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K 2. točki izreka: Ker je sodišče odločilo, da upravni spor v obravnavanem primeru ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Vsebinsko odločanje o takšnem predlogu je namreč mogoče le ob dopustnosti upravnega spora. Ker upravni spor po že povedanem ni dopusten, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe s sklepom zavrglo.

K 3. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.