Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se intervencijski efekt nanaša samo na tožbeni zahtevek iz prvotne tožbe, ali pa se lahko nanaša tudi na zahtevke za plačilo drugih zneskov, ki jih tožeča stranka ni izplačala na podlagi sodbe iz katere izhaja intervencijski efekt in jih je izplačala na podlagi drugih pravnih naslovov, na primer sklenjenih poravnav.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se intervencijski učinek nanaša samo na tožbeni zahtevek iz prvotne tožbe, ali pa se lahko nanaša tudi na zahtevke za plačilo drugih zneskov, ki jih tožeča stranka ni izplačala na podlagi sodbe iz katere izhaja intervencijski učinek in jih je izplačala na podlagi drugih pravnih naslovov, na primer sklenjenih poravnav.

Obrazložitev

1. Tožnica zoper toženca uveljavlja regresni zahtevek na podlagi 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ter Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del med strankama sklenjene zavarovalne pogodbe.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožničin regresni zahtevek po podlagi utemeljen. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper takšno odločitev vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - V kolikšni meri mora stranka, ki podaja obvestilo o pravdi, obrazložiti stanje v katerem je pravda, na katero se nanaša obvestilo, ter kakšne so pravne posledice izostanka vsebinskega obvestila o stanju v katerem je pravda, oziroma ali je pravilna in vsebinska obvestitev o stanju v katerem je pravda pogoj, da si tožena stranka zagotovi določen civilnopravni učinek? - Ali ima obvestitev o pravdi civilnopravni učinek tudi v primeru, ko je obvestilo dano šele po tem, ko so že bile izmenjane pripravljalne vloge in je stranka, ki je podala obvestilo o pravdi, že umaknila dokazne predloge in s tem že začrtala smer in potek postopka, obveščeni pa nima objektivnih možnosti vplivati na potek postopka? - Ali se je pravdno sodišče dolžno opredeliti glede podanega ugovora slabega pravdanja in v zvezi s tem omogočiti dokazovanje, ter ali obvestilo drugega o pravdi preprečuje vsak ugovor slabega pravdanja obvestitelja v postopku, v katerem ta uveljavlja civilnopravni učinek? - Ali se intervencijski efekt nanaša samo na tožbeni zahtevek iz prvotne tožbe, ali pa se lahko nanaša tudi na zahtevke za plačilo drugih zneskov, ki jih tožeča stranka ni izplačala na podlagi sodbe iz katere izhaja intervencijski efekt in jih je izplačala na podlagi drugih pravnih naslovov, na primer sklenjenih poravnav? - Ali lahko izrek vmesne sodbe vsebuje ugotovitev pravice ali pravnega razmerja (npr., da je toženec odškodninsko odgovoren, da obstoji odškodninska odgovornost toženca, da je pogodba veljavna ipd.)? - Ali lahko sodišče z vmesno sodbo z učinkom pravnomočnosti odloči o tem, o čemer bi z učinkom pravnomočnosti moralo odločiti šele s končno sodbo?“

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede v izreku navedenega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP v tem delu dopustilo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).