Jedro

Organizator je dolžan organizirati prireditev tako, da je na prireditvi poskrbljeno za red in da nista ogrožena življenje in zdravje udeležencev prireditve. Če gre za večje število udeležencev, mora organizator prireditve zagotoviti rediteljsko službo. Zavarovanka tožene stranke bi se razbremenila odgovornosti za škodni dogodek le v primeru, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, pa je kljub izkazani (profesionalni) skrbnosti prišlo do škodnega dogodka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o povrniti pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 20. 4. 2006 dalje do plačila ter da bo o višini odškodnine in o stroških postopka prvo sodišče odločalo s končno sodbo.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nesprejemljivo je stališče prvega sodišča, da je ob predpostavki, da je pri napadu na tožnika sodeloval tudi kdo od delavcev družbe V. d.d., zavarovanka tožene stranke odgovorna za škodo po določbi prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Nepravilen je zaključek prvega sodišča, da je tudi v primeru, da med neposrednimi povzročitelji škode ni bil delavec družbe V. d.d., zavarovanka tožene stranke odgovorna za škodni dogodek, ker ni storila vsega, da bi preprečila nastanek škode. Zavarovanka tožene stranke ne more biti odgovorna za ravnanje rediteljev, saj je za to odgovoren njihov delodajalec družba V. d.d.. Zavarovanka tožene stranke je poskrbela za ustrezno varovanje v skladu z zakonom, zato ne more biti odgovorna za škodni dogodek, če varnostniki niso pravilno opravljali svojega dela. Za pravilno izvajanje redarske službe je odgovorna družba V. d.d.. V času škodnega dogodka sta bila v lokalu prisotna dva varnostnika, pretep pa se je zgodil zunaj lokala med neznanci.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pritožba pa tudi ne pove katere kršitve pravdnega postopka naj bi storilo sodišče prve stopnje, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

5. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča, ki jih pritožbeno sodišče sprejema izhaja, da: - je v času škodnega dogodka v lokalu obratovala diskoteka, zavarovanka tožene stranke pa je bila organizator javne prireditve; - je zavarovanka tožene stranke kot organizator javne prireditve sklenila z V. d.d. Ljubljana pogodbo o rediteljski službi, s katero se je izvajalec zavezal, da bo varovanje opravljal v skladu z zakonom; - je bilo v lokalu v času škodnega dogodka veliko ljudi (približno tristo gostov); - reditelji v času prireditve niso bili ustrezno označeni, da nihče ni nadziral njihovega dela, ob nastopu rediteljske službe pa se niso z ničemer identificirali kot delavci V. d.d. Ljubljana; - sta bila v lokalu dva reditelja; - je tožnik dobil poškodbe v gostinskem lokalu (v območju gostinskega lokala) zavarovanke tožene stranke; - so ob škodnem dogodku tožnika neznanci vlekli skozi prehod lokala in ga pri tem ves čas pretepali, na koncu pa so ga pustili ležati pred vrati, ki vodijo na teraso lokala; - ko se je tožnik ovedel, je odšel do parkirišča lokala, kjer je za njim prišel moški, ki ga je opozoril, da s pijačo ne sme na teraso lokala (podrobneje glej sodbo peti odstavek stran 2 in drugi odstavek stran 3 sodbe) in ga še nekajkrat udaril ter mu večkrat dejal, da ga bo ubil; - identiteta oseb, ki so tožniku prizadeli telesne poškodbe ni bila ugotovljena, ugotovljena je bila zgolj verjetnost, da so pri škodnem dogodku sodelovali tudi delavci V. d.d.; - reditelji ob škodnem dogodku niso posredovali; - je v preteklosti v lokalu prihajalo do pretepov.

6. Sodišče prve stopnje je do dejanskih ugotovitev glede škodnega dogodka prišlo na podlagi izpovedbe tožnika in prič J. Z. in T. J., ki sta del dogajanja tudi sama videla. Identiteta oseb, ki so tožniku prizadele telesne poškodbe ni bila ugotovljena, obstaja zgolj verjetnost, da je pri škodnem dogodku sodeloval tudi delavec V. d.d., ki je bil zadolžen za opravljanje rediteljske službe, navedenega (nedokazanega) dejstva pa sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo. Prvo sodišče je v sodbi natančno pojasnilo, na podlagi katerih dokazov je sprejelo dejanske zaključke, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.

7. Zavarovanka tožene stranke za škodni dogodek ne odgovarja po določbi 147. člena OZ. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da se zavarovanka tožene stranke ne more razbremeniti odgovornosti za škodni dogodek zato, ker je za varnost v lokalu ustrezno poskrbela s tem, ko je sklenila pogodbo z družbo V. d.d.. Odgovornost zavarovanke tožene stranke je krivdna. Na podlagi Zakona o javnih zbiranjih (10. člen; v nadaljevanju ZJZ) je organizator dolžan organizirati prireditev tako, da je na prireditvi poskrbljeno za red in da nista ogrožena življenje in zdravje udeležencev prireditve. Če gre za večje število udeležencev, mora organizator prireditve zagotoviti rediteljsko službo (tretji odstavek 10. člena ZJZ). Zavarovanka tožene stranke bi se razbremenila odgovornosti za škodni dogodek le v primeru, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, pa je kljub izkazani (profesionalni) skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ) prišlo do škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je podrobno pojasnilo razloge, zaradi katerih je podana odgovornost zavarovanke. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvemu sodišču, da bi pravilna označba rediteljev delovala preventivno in bi zmanjševala možnost nastanka konfliktnih situacij, nedvomno pa bi lahko prepoznavnost rediteljev v lokalu, če ne že preprečila škodni dogodek, vsaj omogočila intervencijo rediteljev in s tem zaščito tožnika pred napadalci. Škodni dogodek je trajal dalj časa, zato za varnost udeležencev zavarovanka tožene stranke kot organizator prireditve ni ustrezno poskrbela, ob dejstvu, da rediteljska služba ob škodnem dogodku sploh ni posredovala. Ob številnih že navedenih pomanjkljivostih rediteljske službe (glej tudi točko 5 te sodbe), se je pričakovalo od zavarovanke tožene stranke aktivno ravnanje pri zagotavljanju varnosti udeležencev prireditve, še posebej iz razloga, kjer je v lokalu že večkrat prihajalo do pretepov in do ogrožanja zdravja obiskovalcev. Od organizatorja prireditve se pričakuje skrben nadzor nad rediteljsko službo v času prireditve, saj je organizator odgovoren za varnost udeležencev prireditve. Ker je zavarovanka opustila dolžno ravnanje, je podana njena odškodninska odgovornost. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker niso bili podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP.

Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.