Jedro

Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (prim. 6. odstavek 149. člena ZPP).

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeve vrne temu sodišču v nov postopek.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je za škodo, ki jo je tožnica utrpela v škodnem dogodku 9. 5. 2003, podana odškodninska odgovornost toženke v obsegu 30 %, v preostalih 70 % pa zanjo odgovarja tožnica sama.

2. Zoper odločitev sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo, pritožbo tožnice pa zavrglo kot prepozno.

3. Tožnica je zoper sklep o zavrženju pritožbe vložila revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, storjene v pritožbenem postopku. Ugotovitve drugostopenjskega sodišča o dnevu vročitve niso pravilne in ne ustrezajo podatkom v spisu. Delavka tožničine odvetnice je kot datum vročitve na vročilnici res zapisala 7. 2. 2009, a gre za pisno pomoto, saj je bila vročitev dejansko opravljena v ponedeljek 9. 2. 2009, poleg tega pa odvetniška pisarna ob sobotah poštnih pošiljk ne dviguje. Navedeno izhaja iz povratnice ter priložene izdajnice in dopisa Pošte Slovenije. Pritožbeni rok je tako iztekel 24. 2. 2009, zato je bila pritožba vložena pravočasno. Ker je sodišče druge stopnje kršilo določbe procesnega zakona, je tožnici odvzelo (ustavno) pravico do sodnega varstva in pravico do pritožbe.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami; ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (prim. 6. odstavek 149. člena ZPP). S prepričljivim dokazom je zato mogoče ovreči "domnevo", da je bila vročitev opravljena na dan, ki je v njej zapisan(1). Revidentki je to uspelo zaradi opravljene poizvedbe pri vročevalcu Pošti Slovenije. Le-ta je namreč z dopisom z dne 2. 9. 2009 potrdila, da je po pregledu ustreznih poslovnih listin ugotovila, da je bila sporna pošiljka (s sodbo) prevzeta na pošti ... Ž. 9. 2. 2009. V prid tej ugotovitvi gre tudi okoliščina, da je v izdajnici Pošte Slovenije, Poslovne enote Ž., s strani vročevalca uradno potrjeno, da so bile poštne pošiljke, med katerimi je tudi sporna pošiljka, vročene 9. 2. 2009. Čeprav poštni žig na vročilnici načeloma ni relevanten dokaz o dnevu vročitve(2), pa je v tem kontekstu le pomemben, saj dokazuje, da se je vročilnica vrnila na pošto 9. 2. 2009 in ne morebiti že prej. Ker je tožnica s tem dokazala, da datum vročitve, zapisan na vročilnici, ni točen in da je bila vročitev dejansko opravljena 9. 2. 2009, je napačen zaključek pritožbenega sodišča, da je pritožbeni rok iztekel 23. 2. 2009 ter da je pritožba, ki je bila vložena 24. 2. 2009, prepozna.

7. Zaradi zmotne ugotovitve, kdaj je bil prepis sodbe, izdane na prvi stopnji, vročen tožničini odvetnici (prim. prvi odstavek 333. člena ZPP), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (prim. 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP). Zaradi navedenega se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. II Ips 190/2005 z dne 24. 5. 2006. Op. št. (2): Prim. II Ips 451/2003 z dne 15. 1. 2004.