Jedro

Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato je treba upoštevati le vrednost vsakega od njiju, ne pa njune skupne vrednosti. V tej zadevi je na revizijski stopnji sporna prisoja 1,000.000 SIT odškodnine iz naslova nepremoženjske škode in 31.065 SIT odškodnine iz naslova premoženjske škode. Nobeden od navedenih zneskov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožnik sam krije stroške svojega revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora plačati tožniku 1,131.065 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od različnih datumov zapadlosti, presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predlaga pa spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pravdne stroške (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V obravnavani zadevi je bila tožba sicer vložena pred uveljavitvijo novega ZPP, ker pa je bila prvostopenjska sodba izdana po njegovi uveljavitvi, je treba pravico do revizije presojati po določbah novega zakona, saj v prehodnih določbah vprašanje dovoljenosti revizije ni bilo posebej in drugače urejeno.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne drugostopenjske sodbe presega 1,000.000 SIT. V sporu zaradi plačila odškodnine ne gre za nobeno od izjem iz tretjega odstavka istega člena, ko je revizija dovoljena ne glede na revizijsko vrednost spora.

Vrednost spornega predmeta zaradi ugotovitve pravice do revizije se presoja po določbah 39. do 45. člena ZPP. Vrednost posameznih zahtevkov se sešteva, kadar se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Če pa imajo zahtevki različno podlago, se po izrecni določbi drugega odstavka 41. člena ZPP določi vrednost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato je treba upoštevati le vrednost vsakega od njiju, ne pa njune skupne vrednosti. V tej zadevi je na revizijski stopnji sporna prisoja 1,000.000 SIT odškodnine iz naslova nepremoženjske škode in 31.065 SIT odškodnine iz naslova premoženjske škode. Nobeden od navedenih zneskov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno toženkino revizijo zavrglo in z njo tudi njene priglašene revizijske stroške. O tožnikovih stroških odgovora na revizijo je odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj ti stroški glede na vsebino revizijskega odgovora in naravo odločitve revizijskega sodišča niso bili potrebni.