Jedro

Povečanje tožbenega zahtevka predstavlja spremembo tožbe. Za spremembo je potrebna privolitev tožene stranke, vendar pa sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka spremembi upira. Očitno je sodišče, zaradi smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama, spremembo dovolilo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki nerazdelno plačati glavnico v višini 118.281,20 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 9.908,87 EUR od 10. 2. 2002 dalje do plačila, od zneska 108.372,37 EUR pa od 15. 4. 2011 dalje do plačila (točka I izreka sodbe), višji tožbeni zahtevek glede zamudnih obresti od zneska 108.372,37 EUR od 8. 4. 2002 do 15. 4. 2011 je zavrnilo (točka II izreka sodbe). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini 6.066,89 EUR (točka III. izreka).

2.Zoper sodbo se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožila tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je za rešitev zadeve pomembno, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala vrednost m3 gramoza v višini 2,50 EUR. Drugo vrednost m3 gramoza in sicer 9,43 EUR je prvič navedel šele izvedenec. Izpoved izvedenca trditvene podlage ne more nadomestiti. Tožeča stranka je ceno 600,00 SIT (2,50 EUR) na m3 uveljavljala, ker naj bi šlo za povprečno ceno gramoza na l. področju in izhaja iz cenika M. V. s.p. Sodišče bi zato moralo upoštevati kot najvišjo možno vrednost 600,00 SIT na m3 – 2,50 EUR. Nadalje očita sodišču, da je napačno ocenilo izpoved izvedenca S. Š.. Sodišče se po izpovedbi izvedenca ne more enostavno odločiti za primernejšo ceno v višini 9,43 EUR, če je izvedenec povedal, da gre pri obeh cenah za iste kakovosti gramoza in da je cena gramoza v Gramoznici G. izredno visoka iz razloga, da lahko držijo višje cene za predelan gramoz, saj je cena izkopa relativno nizka. Od tega bi pripadlo državi 5 % vrednosti. Sodišče bi moralo upoštevati predlagano ceno 2,50 EUR. Sodišče pa prihaja celo do rešitev in zaključkov, ki jih izvedenec v svojem zaslišanju ni omenil in sicer, da je položaj tožeče stranke bolj podoben Gramoznici G. kot podjetniku V. 3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga, da pritožbo pritožbeno sodišče zavrne, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala, da ji povrne škodo, ki ji jo je povzročila, ker je v času po letu 1998 na parceli št. 1469, k.o. X izkopala večjo količino gramoza – mineralne surovine, katere lastnica je tožeča stranka. Da je zahtevek tožeče stranke po temelju utemeljen, je bilo že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo. Tudi ni več vprašljiva količina izkopanega gramoza (17,068 m3), sporna je le še vrednost m3 gramoza. Tožeča stranka je sprva uveljavljala ceno 600,00 SIT oziroma 2,50 EUR (ta cena izhaja iz cenika V. M. s.p., A. in storitve z gradbenim materialom), po prejemu izvedenskega mnenja izvedenca S. Š. pa je svoj zahtevek postavila v višini 9,43 EUR na m3, torej toliko kot izhaja iz mnenja izvedenca.

6.Prvo sodišče je v ponovljenem postopku tožeči stranki priznalo vrednost m3 gramoza v višini 9,43 EUR, torej v višini, do katere je prišel izvedenec. Pritožba meni, da odločitev sodišča ni pravilna, ker za odločitev, kot jo je sprejelo prvo sodišče (cena 9,43 EUR in ne 2,50 EUR) manjka ustrezna trditvena podlaga. Temu ni slediti. Tožeča stranka je že v tožbi (točka IV) navajala oceno količine in vrednosti izkopanega materiala, a je tudi navedla, da bo o tem podal mnenje izvedenec, če se tožena stranka ne bi strinjala z ugotovitvami inšpektorjev (za zahtevek je tožeča stranka ob vložitvi tožbe uporabila prav izsledke inšpektorjev). Tožena stranka je ceni m3 gramoza ugovarjala. Za ceno, ki jo je postavila tožeča stranka in je vzeta iz cenika M. V. s.p. pa je navedla, da gre za ceno, ki jo ima eden od ponudnikov gramoza (sicer pa je V. avtoprevoznik) in ne pomeni povprečne tržne vrednosti. Izvedenec je temu pritrdil, a cena, ki jo je pričakovala tožena stranka ni bila nižja, pač pa večkrat višja. Še pravočasno, pred prvim narokom, ki je bil opravljen 24. 5. 2005 (prvič je bila sicer obravnava razpisana za 25. 2. 2005, a iz zapisnika, (list. št. 40) izhaja, da se prvi narok ni opravil), je tožeča stranka navajala, da bo izvedenec določil tudi višino škode, ki ne bo temeljila na ceniku V. Povedano pa pomeni, da je tožeča stranka postavila dovolj trditev (pridržala si je tudi pravico povečati tožbeni zahtevek) in ne drži, da je trditveno podlago tožeče stranke nadomestila izpoved izvedenca. Povečanje tožbenega zahtevka predstavlja spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Za spremembo je potrebna privolitev tožene stranke, vendar pa sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka spremembi upira (vloga tožene stranke list. št. 258). Očitno je sodišče, zaradi smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama, spremembo dovolilo (185. člen ZPP).

7.Pritožbi tudi ni slediti, ko pravi, da je sodišče napačno ocenilo izpoved izvedenca S. Š. Izvedenec, ki mu je sodišče sledilo, je povedal, da je sporni gramoz po kakovosti primerljiv z gramozom iz G. (G. še vedno dela in je to njena glavna dejavnost), pri V. pa gre za ceno ponudnika na trgu, ki je gramoz samo prodajal. Iz cenika V. (priloga A24) pa izhaja, da ima V. M. s.p. le dejavnost avtoprevozništva in storitve z gradbeno mehanizacijo. Očitno je bila prodaja gramoza njegova postranska dejavnost, s katero se je tudi ukvarjal, a očitno ni imel registrirane. Povedano pa pripelje do zaključka kot ga je sprejelo prvo sodišče, da je položaj tožene stranke primerljiv le s položajem G. in ne tudi s položajem V. M. s.p. Iz povedanega pa nadalje sledi, da je odločitev sodišča, ki je upoštevalo ceno G. v višini 9,43 EUR utemeljena in pravilna.

8.Nerazumljiv je očitek sodišču, da je prišlo do rešitve oziroma zaključkov, ki jih izvedenec ni omenil. Delo sodišča je prav to, da na podlagi izvedenih dokazov, ki jih mora vestno in skrbno presoditi vsakega posebej in nato vse skupaj pride do pravno relevantnih dejstev, na podlagi teh pa utemelji svojo odločitev. Očitek bistvene kršitve določil pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP prvo sodišče po vsem povedanem ni storilo.

9.Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k reševanju zadeve na pritožbeni stopnji. Odgovor na pritožbo zoper pravdo ni bil potreben strošek in ga zato krije tožeča stranka sama.