Jedro

Tožnica je ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, spremenila tožbeni zahtevek na podlagi strokovno ovrednotene ocene škode, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno dovolilo spremembo tožbe z zvišanjem tožbenega zahtevka, saj je bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženi stranki sta dolžni tožnici povrniti njene stroške odgovora na revizijo v višini 688,5 EUR v 15. dneh od prejema te odločbe, od tedaj dalje skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta prva in druga toženka dolžni nerazdelno plačati tožnici glavnico v višini 118.281,20 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 9.908,87 EUR od 10. 2. 2002 dalje do plačila, od zneska 108.372,37 pa od 15. 4. 2011 dalje do plačila (točka I izreka sodbe), višji tožbeni zahtevek glede zamudnih obresti od zneska 108.372,37 EUR od 8. 4. 2002 do 15. 4. 2011 je sodišče zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Odločilo je še o stroških postopka (III. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentk

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženki vložili revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navajata, da iz izvedeniškega mnenja vrednost povzročene škode po m3 ne izhaja. Izvedenec je v dopolnitvi mnenja navedel, da se ceni očiščenega in neizkopanega gramoza razlikujeta, kar pomeni, da gramoz, zakopan v zemlji, ne more predstavljati vrednost očiščenega gramoza. Cena 9,43 EUR po m3 ne velja, saj izvedenec govori o primernosti obeh cen, z dodatno navedbo, da gre za nižjo vrednost neizkopanega gramoza. Sodišče je institut iz 184. člena ZPP (spremembo tožbe) uporabilo napačno, saj dokončna ureditev razmerij ne pomeni zvišanja zahtevka zaradi uporabe drugačnega cenika od navedenega v tožbi ampak pomeni zgolj zvišanje zahtevka zaradi okoliščin, ki jih tožeča stranka ni mogla ugotoviti ob vložitvi tožbe ali se na njih opreti. Ponovno uveljavlja kršitev 286.a člena ZPP, saj toženki ni bil postavljen dovolj dolg zakonsko določen rok za podajo pripomb na mnenje izvedenca. Sodišče pa bi moralo pri odmeri odškodnine upoštevati tudi določilo 170. člena OZ, kar predstavlja zmotno uporabo prava. Predlagata, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa da sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnica je od tožene stranke zahtevala povrnitev škode, ki ji jo je povzročila, ker je v času po letu 1998 na parceli št. 1469 k.o. S. izkopala večjo količino gramoza - mineralne surovine, katere lastnica je tožnica. Vmesna sodba sodišča prve stopnje z dne 5. 12. 2006, s katero je odločilo, da je zahtevek po temelju utemeljen, je postala pravnomočna(1). Prav tako je postala pravnomočna odločitev glede vprašanja količine izkopanega gramoza (17.068 m3)(2). V izpodbijani odločbi je sodišče odločilo še o vrednosti m3 gramoza.

7. Tožeča stranka je sprva uveljavljala ceno 600,00 SIT oziroma 2,50 EUR (ta cena izhaja iz cenika V. s.p.), po prejemu izvedenskega mnenja izvedenca S. Š. pa je svoj zahtevek postavila v višini 9,43 EUR na m3, torej toliko kot izhaja iz mnenja izvedenca. Kot je toženi stranki pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je tožnica pravočasno navajala, da bo izvedenec določil tudi višino škode, ki ne bo temeljila na ceniku V., kar pomeni, da tožnica ni predlagala t.i. informativnega dokaza(3). Iz tožbe tudi izhaja, da v primeru, če se toženka z izračunano ceno m3 gramoza ne bo strinjala, predlaga tožnica postavitev izvedenca, ki naj izračuna ceno m3 gramoza in si tožnica pridržuje pravico prilagoditi tožbeni zahtevek glede višine škode. Tožnica je tako ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, spremenila tožbeni zahtevek na podlagi strokovno ovrednotene ocene škode, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno dovolilo spremembo tožbe z zvišanjem tožbenega zahtevka, saj je bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

8. V skladu z določbo 155. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) je bilo treba ugotoviti nastalo škodo tožnici. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca S. Š. izhaja povprečna cena gramoza na m3 gramoznice G. za obdobje od 30. 6. 1999 do 1. 1. 2002 2.260,00 SIT oziroma 9,43 EUR; to je cena za nepredelan gramoz, brez prevoza in brez DDV-ja. Izvedenec je tudi ugotovil, da je bila izkopana mineralna snov prod ustrezne kakovosti za gradbeništvo, primerljiv s prodom, ki ga prodajajo trgovci oziroma pridelovalci proda, ter da gramoznica G. leži v isti geološki plasti kot sporna nepremičnina, kar je sodišče prve stopnje privedlo do zaključka, da je bil sporni izkopani prod po kakovosti in torej tudi po ceni popolnoma primerljiv s prodom, ki ga je prodajala gramoznica G. Izvedenec je na obravnavi, med drugim, povedal, da meni, da je razlog za bistveno različne cene uradnih gramoznic in drugih ponudnikov gramoza na trgu v tem, da drugi prodajalci gramoza na trgu gramoza ne pridobijo iz legalnih gramoznic, ampak npr. pri odkopu kakšne jame zaradi potreb gradnje. Neutemeljena je zato revizijska navedba, da izvedenec cene m3 gramoza v višini 9,43 EUR ni podal. Prav tako je nedvomno, da cena velja za m3 nepredelanega gramoza, izvedenec pa je tudi pojasnil zakaj je po njegovem mnenju cena uradne gramoznice toliko višja od cene drugih ponudnikov gramoza.

9. Tožnica je zatrjevala, da je bilo zaradi protipravnega odvzema mineralne snovi (gramoza) na parceli št. 1469 k.o. S. zmanjšano njeno premoženje. Tožeči stranki je nastala škoda v obliki navadne škode (prvi odstavek 189. člena ZOR), ki se kaže v zmanjšanju premoženja oškodovanke. Njen premoženjski položaj bo v primeru protipravnega odvzema stvari glede na ugotovljene okoliščine enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo le, če kot denarno odškodnino prejme denarni znesek v takšni višini, da bi z njo lahko na trgu kupila drugo enako stvar z enakimi lastnostmi, kot jih je imela odvzeta stvar. V skladu z ustaljeno sodno prakso je tržna vrednost izkopanega gramoza primerno izhodišče za izračun ustrezne vsote kot odškodnine (tretji odstavek 185. člena ZOR)(4). Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, ki je prestal pritožbeni preizkus, da je bil položaj tožnice, če bi lahko sama izkopala gramoz, ki ga je protipravno izkopal pravni prednik toženk, bistveno bolj podoben in primerljiv s položajem uradne gramoznice G. kot položaju avtoprevoznika V., ki se, po ugotovitvah sodišča prve stopnje, primarno ukvarja z avtoprevozništvom in storitvami z gradbeno mehanizacijo, kar kaže na to, da mu prodaja gramoza predstavlja stransko dejavnost in da gre po vsej verjetnosti za prodajalca, ki prodaja gramoz, ki se ga pridobi pri izkopu gradbenih jam.

10. Neutemeljena je revizijska navedba, da je sodišče kršilo 286.a člen ZPP, ker je le tri dni po tem, ko je toženka prejela izvedensko mnenje, opravilo obravnavo. Revidentki namreč ne navedeta kako bi zatrjevana kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Iz spisa izhaja, da je bilo izvedensko mnenje izdelano 29. 3. 2011, toženki sta ga prejeli 4. 4. 2011, 4. 5. 2011 je izvedenec podal odgovor na pripravljalni spis toženk z dne 13. 4. 2011, glavna obravnava pa se je opravila šele 9. 5. 2011. Poleg tega je bil izvedenec neposredno zaslišan tudi na glavni obravnavi dne 19. 3. 2012, na kateri je bila prisotna druga tožena in pooblaščenec revidentk.

11. Revidentki tekom postopka nista navedli nobenih konkretnih dejstev glede navedb, da kot dedinji odgovarjata za zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja, zato so revizijske navedbe s tem v zvezi povsem pavšalne. Prav tako pa revizijsko sodišče ni ugotovilo podlage za uporabo 170. člena Obligacijskega zakonika, saj revidentki nista izkazali izpolnjevanja pogojev(5), ko se ta zakonska določba lahko uporabi.

12. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo toženk na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

13. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP, stroškovniku na l. št. 881 in Odvetniški tarifi v povezavi s prvim odstavkom 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu.

Op. št. (1): Prestala je tudi revizijski preizkus. Glej odločbo VS RS II Ips 31/2008 z dne 17. 12. 2009. Op. št. (2): Prestala je tudi revizijski preizkus. Glej odločbo VS RS II Ips 178/2012 z dne 13. 9. 2012. Op. št. (3): Mile Dolenc, Informativni dokaz v pravdnem postopku, Pravna praksa, št. 32/2010, str. 8; isti, O vlogi informativnega dokaza v pravdnem postopku, Podjetje in delo, št. 7/2011, str. 7. Primerjaj tudi odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 12/2004 z dne 15. 2. 2005, III Ips 108/2006 z dne 30. 9. 2008, III Ips 102/2011 z dne 20. 10. 2011, III Ips 14/2010 z dne 20. 12. 2011 in III Ips 130/2009 z dne 29. 5. 2012. Op. št. (4): V zadevi II Ips 63/2013 z dne 24. 3. 2014 je bilo odločeno, da je izhodišče za določitev škode v teh „gramoznih“ zadevah tržna cena, od katere se ne odšteva strošek izkopa. V konkretni zadevi to sploh ni problematizirano.

Op. št. (5): 1) da je premoženjsko stanje oškodovanca takšno, da popolna odškodnina ni posebej pomembna za njegove premoženjski položaj, 2) plačilo popolne odškodnine bi povzročitelja škode spravilo v pomanjkanje, 3) Škoda ni bila povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti. Glej tudi komentar N. Plavšak k 170. členu OZ, Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, str. 960.