Jedro

Le strokovnjak psihiatrične stroke je tisti, ki lahko pojasni zdravstveno stanje pridržane osebe.

Udeleženka ima hudo moteno sposobnost presoje realnosti in obvladovanja svojega ravnanja. Če bi bila prepuščena sama sebi bi zdravljenje takoj prekinila. V posledici bi ogrožala druge in s svojimi ravnanji povzročala večjo škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom udeleženki A. A. v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (prvi odstavek izreka sklepa), nato pa odločilo, da se zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike za udeleženko A. A. podaljša za čas dveh mesecev, to je najdalj do 4. 1. 2017. 2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec udeleženke po uradni dolžnosti, odvetnik A. Sodišču očita, da je zmotno ocenilo, da bi nezdravljena udeleženka lahko huje ogrožala zdravje drugih in povzročala hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Udeleženka ima 76 let, je fizično šibka in ne more predstavljati resne nevarnosti. V zvezi s poplavami ni bil ugotovljen ne vzrok ne morebitna škoda. Nadalje meni, da je dolžina prisilnega zadržanja dveh mesecev pretirana in le pavšalno obrazložena. Sodišče ne sme le pavšalno slediti izvedenki. Za podaljšanje zadržanja za dodatna dva meseca ni nobene podlage. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se čas pridržanja omeji do 19. 11. 2016 (pomeni za dodatna dva tedna od poteka veljavnosti sklepa Pr 852/2016 z dne 21. 10. 2016).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je o pritožbi udeleženke že odločilo s sklepom z dne 16. 11. 2016, z obravnavanim sklepom je odločeno še o pritožbi pooblaščenca udeleženke.

5. Sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve v nujnem primeru pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine te osebe, zlasti v pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja (člen 19, 35 in tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Ustava pa dopušča, da zakon določi izjeme od načela prostovoljnega zdravljenja. Gre za primere, ko država nadomesti odločitev osebe o zdravljenju, če zaradi duševne bolezni oziroma duševne motnje ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Hkrati pa mora biti zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njenega življenja, zdravja ali premoženja oziroma življenja, zdravja ali premoženja drugih.

6. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za prisilno zdravljenje na podlagi določbe 39. člena ZDZdr, ko je takšno zdravljenje dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

7. Udeleženka je bila sprejeta na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih na oddelek pod posebnim nadzorom 19. 10. 2016. Sodišče je s sklepom z dne 21. 10. 2016, ki je postal pravnomočen dne 3. 11. 2016 odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju do vključno 4. 11. 2016. Ker se stanje udeleženke ni izboljšalo, je sodišče odločilo o podaljšanju pridržanja.

8. Le strokovnjak psihiatrične stroke je tisti, ki lahko pojasni zdravstveno stanje pridržane osebe. Sodišče je zato angažiralo izvedenko, ki je pregledala tako pridržanko kot njeno zdravstveno dokumentacijo. Po tem, ko je izvedenka podala svoje mnenje, pooblaščenec udeleženke na mnenje ni imel pripomb. Navedbi v pritožbi, da ima udeleženka 76 let, da je fizično šibka in zato ne more predstavljati resne nevarnosti za druge, ni slediti. Nedvomno je udeleženka metala stvari iz okna v petem nadstropju, puščala je odprto vodo in s tem večkrat povzročila poplavo. Takšno ravnanje je posledica psihoze z nanašalnimi in preganjalnimi blodnjami in miselnega upada z motnjami spomina. Udeleženka ima hudo moteno sposobnost presoje realnosti in obvladovanja svojega ravnanja. Če bi bila prepuščena sama sebi bi zdravljenje takoj prekinila. V posledici bi ogrožala druge in s svojimi ravnanji povzročala večjo škodo.

9. Udeleženka se je pred ponovnim pregledom zdravila štirinajst dni, vendar je bilo ugotovljeno, da se njeno stanje ni izboljšalo. Ni dvoma, da bo z zdravljenjem potrebno nadaljevati. Očitno pa bodo, po mnenju izvedenke, zdravila potrebovala več časa, da bodo pričela delovati. Izvedenka je ocenila, da bo zdravljenje potekalo še dva meseca. Pritožba meni, da bi sodišče moralo omejiti podaljšanje na največ dva tedna, kot je bilo na podlagi istih dejstev in okoliščin odločeno s sklepom z dne 21. 10. 2016. V zvezi s to navedbo je pojasniti, da prav dejstvo, da se udeleženkino zdravstveno stanje v štirinajstih dneh zdravljenja ni izboljšalo kaže na to, da je potrebno dalj časa trajajoče zdravljenje. Izvedenka je povedala, da bodo opravili še dodatne diagnostične postopke, katere in koliko časa točno bodo trajala, pa ni povedala, ker ji tega vprašanja pooblaščenec udeleženke ni postavil. Glede na predlog, da se ukrep zadržanja na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša za dva meseca, pa je očitno ocenila, da bo to možno izvesti v tem času. Ni pa nobene ovire, da bi se pridržanje odpravilo, če bi se zdravstveno stanje udeleženke izboljšalo do te mere, da ne bi več ogrožala zdravja drugih in ne bi več povzročala premoženjske škode sebi ali drugim.

10. Po povedanem je slediti odločitvi prvega sodišča, ki je udeleženki zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike podaljšalo za čas dveh mesecev, to je najdalj do 4. 1. 2017. 11. Ker je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter prvega odstavka 30. člena ZDZdr.